"Zateženi" starši

Beseda težiti in izpeljanka o »zateženih« starših je precej pogosta besedna zveza med mladostniki. Ta stara mi težita, »fotr« mi teži, »matka« mi teži … Vsi vemo, kaj to pomeni, opažam pa, da se beseda in njen pomen selita vedno nižje, med mlajše otroke. Še malo pa bodo na to vižo jokali tudi dojenčki. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je o teženju precej napisanega. O tem, kaj pomeni zatežiti, piše, da to pomeni povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje. Torej starši svojim otrokom povzročamo duševno neugodje. Če je tega veliko, se očitno spremeni v trpljenje. Ubogi otroci. Ko bi vi vedeli, kako občudujem starše, ki težijo otrokom. Ne zaradi povzročanja neugodja, kakor pravi slovar, marveč zato, ker vas ne pustijo v stalnem ugodju. To bi namreč pomenilo, da lahko ves ljubi dan počnete, kar želite in kar se vam zdi udobno. Neomejeno igranje na računalnik, gledanje televizije, klepetanje s prijatelji, pohajkovanje, poslušanje muzike in ležanje na kavču - to je ugodje. Niti sledu o neugodju, o pisanju domačih nalog, o učenju, nošenju smeti, pospravljanju stanovanja ali vsaj sobe, niti o umivanju in, ojoj, celo neugodnem spanju ob primernih večernih urah. Samo ugodje, eno samo z lenobo prepojeno udobje. Kdo si ga ne želi? Za kakšno uro ali dan prav vsi. Potem pa bi se hitro naveličali brezdelja. Otroci so prepričani, da jim z delom in z obveznostmi težimo. Vendarle imam za starše dobro novico. Ko otroci rečejo, da jim starši težijo, to povedo ravno s takim glasom, kot povedo starši, da jim otroci nagajajo. Način ostaja povsem enak. Skoraj da človek v istem stavku sliši ljubeč prizvok z željo, da bi to počeli še naprej. Nihče ni zares jezen ali sovražno naperjen proti povzročitelju neugodja. Tako kot je za otroke normalno nagajanje oziroma preizkušanje meja, tako je za starše normalno teženje. Pravzaprav sem vedno vesela, ko mi otroci povedo, da jim starši težijo. Povem jim, da je to najboljše, kar se jim lahko zgodi. Kajti dokler jim bodo težili, jim bo zanje mar. S teženjem otroke spodbujamo in jih navajamo na to, da bodo nekega dne začeli težiti sami sebi. Kar pomeni, da bodo znali zahtevati od sebe, da zapustijo cono ugodja in se podajo v akcijo, včasih tudi neugodno. V slovarju piše, da poznamo tudi k napredku težeče sile. In vidite, otroci, to smo mi, vaši starši - k napredku težeče sile …