Večina zemljišč za gospodarstvo že oddana

Od skoraj sto hektarjev zemljišč za obrt in gospodarstvo v občini je večina že oddana.

Škofja Loka - Koliko zemljišč je v občini Škofja Loka še na voljo za obrt in gospodarstvo? V veljavnem prostorskem planu občine Škofja Loka je kot območje proizvodnih dejavnosti (torej površin, namenjenih gospodarski in obrtni dejavnosti) opredeljenih skupno 98,7 ha površin, in sicer večina v industrijski coni Trata, manjši območji sta še v naseljih Gorenja vas-Reteče in Bodovlje.

Za potrebe priprave novega prostorskega načrta občine Škofja Loka je bila v letu 2009 izdelana analiza stavbnih zemljišč, namenjenih gospodarski in obrtni dejavnosti po veljavnem prostorskem planu. Takrat so ugotovili, da je 73,1 ha vseh zemljišč za proizvodnjo že zazidanih, 18 ha zemljišč je v fazi realizacije, kar pomeni, da so zemljišča rezervirana bodisi za bodočo širitev podjetja (največja površina je rezervirana za morebitno širitev podjetja Knauf Insulation) bodisi za znanega investitorja v obrtni ali v industrijski coni na Trati. Zazidalni načrt za obrtno cono Trata je omogočil delovanje več podjetnikom z območja občine Škofja Loka, ki so na obstoječi lokaciji postali preveč utesnjeni ali so se selili iz pretežno stanovanjskega okolja v za proizvodnjo ustreznejše območje. Lokacijski načrt za industrijsko cono Trata je omogočil funkcioniranje tudi dvema večjima podjetjema, in sicer podjetju Filc iz Mengša ter podjetju LTH Ulitki. Slednje se zaradi neustreznih prostorskih razmer na sedanji lokaciji v Vincarjih lahko preseli na novo lokacijo. 7,6 ha zemljišč je še nezazidanih (med njimi območje za širitev klavnice iz centra mesta na Trato, območje v Gorenji vasi-Retečah, kjer je evidentirana omejitev v prostoru - naravna vrednota), tako ostane prostih še okoli 3,9 ha.

»Za večino nezazidanih stavbnih zemljišč torej lahko rečemo, da niso več prosta oz. niso na razpolago potencialnemu novemu investitorju. Za vsa velja, da gre večinoma za zemljišča manjših površin, ki so lokacijsko razpršena. Za del nezazidanih stavbnih zemljišč so investitorji namreč že znani ali je gradnja že v fazi realizacije. Za preostala zemljišča pa lahko predvidevamo, da podjetjem, v lasti katerih so, predstavljajo dolgoročno rezervo za bodočo širitev podjetja. V nasprotnem primeru bi podjetja ta zemljišča zaradi odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča že prodala. Za del nezazidanih stavbnih zemljišč pa še ni sprejet izvedbeni prostorski akt, to pomeni, da pridobitev gradbenega dovoljenja še ni možna,« pojasnjuje Kristina Onufrija z oddelka za okolje in prostor občine Škofja Loka.

»Povpraševanje po tovrstnih zazidljivih zemljiščih obstaja, in sicer tako po večjih kompleksih (površine okoli 3 ha) kot tudi po manjših površinah za potrebe posameznih obrtnikov - podjetnikov. Opuščeni industrijski objekti niso v lasti občine Škofja Loka. Nekaj zainteresiranih investitorjev je občina že napotila na lastnike opuščenih objektov, vendar so te nepremičnine na trgu še vedno dražje kot zemljišča brez objektov. Te objekte je zaradi različnih tehnoloških procesov posameznega investitorja v posameznih primerih treba porušiti, v ceno nepremičnine pri nakupu pa so ti objekti vključeni in zvišujejo ceno nepremičnin,« pravi Kristina Onufrija.