Ohlapneje zategnjen pas

Včeraj se je v državnem zboru začela razprava o rebalansu državnega proračuna in o zakonu o uravnoteženju javnih financ. O ukrepih, ki obetajo zategovanje pasu, so kar sedem tednov potekala pogajanja med vlado in sindikati.

V že precej zbližana stališča, ko se je del sindikatov že odpovedal referendumu, če bodo obveljali njihovi predlogi, pa je s torka na sredo treščil amandma koalicije, s katerim bi spremenila tudi pogoje upokojevanja. Socialni partnerji so seveda zagnali vik in krik zaradi skozi stranska vrata predlagane »male pokojninske reforme«, po kateri bi prišlo do ukinitev ugodnosti, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, denimo znižanje starostne meje za upokojitev pri moških na račun otrok (v veljavi bi ostala za ženske), v pokojninsko dobo se ne bi več upoštevala študij in vojaški rok. Toda juha se le ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala: koalicija je obljubila umik spornega dopolnila, vključili pa naj bi ga v socialni sporazum.

Omiljeni varčevalni ukrepi

Pogajanja so se tik pred izredno sejo državnega zbora le končala in poslanci so lahko začeli z razpravo o rebalansu letošnjega proračuna in zakona, s katerim iščejo za okoli 800 milijonov evrov prihranka. Vlada želi letos proračunski primanjkljaj znižati na tri odstotke BDP, zato je tudi predlagala vrsto varčevalnih ukrepov: pri plačah v javnem sektorju, v šolstvu, socialnih prejemkih … Ti so po pogajanjih s sindikati, ki so grozili z referendumom, že precej omiljeni. Sindikatu Dušana Semoliča je uspelo izposlovati, da pri družinski politiki in brezposelnih rezi v pravice ne bi bili tako drastični, kot je bilo sprva napovedano. Tako je vlada pristala na omilitev predloga glede plačila vrtca: za drugega otroka bodo starši plačevali 30 odstotkov, tretji bo v vrtcu brezplačno; starševsko nadomestilo med porodniškim dopustom bo sprva stoodstotno, v prihodnjih devetih mesecih pa 90-odstotno. Nadomestilo za brezposelne ostaja 80-odstotno v prvih treh mesecih, v naslednjih 9 mesecih se zniža na 60 odstotkov, zatem na 50 odstotkov. Nespremenjena bodo ostala nadomestila za bolniško odsotnost za nego otroka ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni. In drugi maj bo ostal dela prost praznik, ne pa tudi drugi januar. Sicer pa so za začasne ukrepe razglasili zlasti tiste na področju družinske politike, trajali pa naj bi do leta, ko BDP preseže 2,5 odstotka BDP. Tudi pri upokojenskem regresu je vlada nekoliko popustila: upokojencem z manj kot 412 evri pokojnine se izplača 367 evrov regresa, tistim med 414 in 518 bo pripadalo 223 evrov, do 622 evrov jim pripada 166 evrov, nad 622 evrov pa ne bi dobili dodatka.

Pri plačah v javnem sektorju so se sindikati Branimirja Štruklja z vlado »srečali« pri osemodstotnem znižanju plač javnim uslužbencem, če se jim hkrati odpravijo plačna nesorazmerja. Dogovorili so se tudi o kilometrini, regresu za prehrano med delom, dnevnicah, odpravninah ob upokojitvi … Iz varčevalnega zakona pa so umaknjene spremembe standardov in normativov na področju vzgoje in izobraževanja.

Umik nadškofov

Premier Janez Janša se je v Nemčiji srečal s kanclerko Angelo Merkel, ki pa so ji varčevalni ukrepi v naši državi bolj všeč kot našim državljanom. Slednje pa poleg politike vznemirjajo tudi druge novice, denimo odpoklic štirih vojakov z mirovne misije na Kosovu, ker so bili opiti. Ali pa zgodba iz visokih cerkvenih krogov, ko naj bi Vatikan zahteval, da se v zasebnost umakneta dva slovenska nadškofa, Kramberger in Uran, ostala naj bi tudi brez škofovskih insignij, palice in prstana, in tudi člana Slovenske škofovske konference naj ne bi bila več. Slednja se je v javnosti odzvala, češ da v zvezi z metropolitoma niso dobili nobenega dekreta glede umika ali sankcij. Sicer pa se sklicujejo na to, da sta bila nadškofa razrešena službe v skladu s kanonskim pravom, ki pravi: »Krajevni škof, ki je zaradi slabega zdravja ali kakega drugega tehtnega razloga postal manj sposoben za izpolnjevanje svoje službe, je zelo naprošen, naj da odpoved službi. Papež Benedikt XVI. je novembra 2009 sprejel odpoved službe tedanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana, februarja 2011 pa tedanjega mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja. Upokojena nadškofa po razrešitvi v okviru SŠK tako nimata več zadolžitev in sta se umaknila v zasebno življenje,« pravijo slovenski škofje. Kramberger naj bi bil razrešen zaradi finančnega stanja, v katerem se je znašla njegova nadškofija, Uran pa domnevno zaradi ugotavljanja očetovstva, kar pa ostro zanika.

Pahor se oddaljuje od levice

Pahor, bivši premier in predsednik SD, bo na kongresu stranke v začetku junija spet kandidiral za predsednika. Protikandidata sta njegova podpredsednika Patrick Vlačič in Igor Lukšič, ki menita, da se je Pahor odmaknil od leve opcije. Mladi forum ga poziva, naj odstopi od kandidature, češ da stranko vodi že 15 let. Poleg tega zaradi stališč, ki jih zagovarja v zvezi z zlatim fiskalnim pravilom in varčevalnimi ukrepi (s čimer je bližje desnici kot levici), dvomijo, ali še sodi v stranko SD. Država pa je pozvala umetnike k brezplačnemu sodelovanju pri pripravi državnih proslav za dan državnosti. Večina jih je odgovorila odklonilno, češ da od svojega dela živijo in ga ne želijo razvrednotiti. Da je vse politika, pa dokazujejo dogajanja v zvezi z volitvami v zdravniški zbornici: premalo volilnih upravičencev je oddalo svoj glas za predsednika/predsednico stanovske organizacije, zato bodo volitve ponovili. Dotlej pa predsednica ostaja Gordana Živčec Kalan, pod katere vodstvom je zbornica izgubila precej svoje kredibilnosti, zlasti zaradi primera Nekrep in selitve v razkošno novo zbornično stavbo.