Bioplinarne na Duplici ne bo

Kamniški svetniki pobude zasebnega investitorja, ki si želi ob Korenovi cesti postaviti bioplinarno, niso podprli, prav tako projektu zaradi nezadostnih informacij nasprotuje župan Marjan Šarec.

Kamnik - Pobude za gradnjo bioplinarne v industrijski coni ob Korenovi cesti na Duplici so stare že več let, a investitor Uroš Bajec iz podjetja Ferment, ki je zemljišče na omenjeni lokacij v ta namen že kupil, doslej s strani občine nikdar ni dobil jasnega signala, ali bo projekt lahko udejanjil ali ne.

Zato je občinska uprava svetnikom na aprilski seji na pobudo svetnika in poslanca NSi Mateja Tonina predložila gradivo za obravnavo te problematike z namenom, da se svetniki do namere investitorja jasno opredelijo in občinski upravi naložijo, da do konca tega leta pripravi vse potrebno za sprejem OPPN B26 Polje - del. Predloga sklepa že uvodoma ni podprl župan Marjan Šarec, ki je med drugim povedal: »V zvezi z bioplinarno in omenjenim prostorskim aktom je bilo investitorju že večkrat pojasnjeno, da je za vodenje postopka sprejema prostorskega akta bistvenega pomena predložitev dokumentacije, iz katere bodo jasno razvidni viri za pridobivanje bioplina. Ne nazadnje bodo odgovore in pojasnila zahtevali tudi prebivalci občine. Vemo, da je umeščanje bioplinarn lahko sporno in da jim javnost ostro nasprotuje zaradi okoljskih problemov. Tipičen tak primer je bioplinarna v Pirničah. Gre torej za pomanjkanje ključnih informacij, brez katerih odločitev o nadaljnjem poteku projekta nikakor ne more in ne sme biti sprejeta.«

Uroš Bajec je med drugim poudaril, da občini samoiniciativno ponuja projekt, ki bi pomembno prispeval k zagonu kamniške industrije, zmanjšal kemizacijo kmetijstva v občini, dosegal sinergijske učinke z že obstoječimi obrati, prinesel večje število novih delovnih mest in spodbudil raziskave in razvoj. Hkrati bi predlagani projekt prispeval k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na območju občine, manjši odvisnosti od uvoza naftnih derivatov oz. porabe fosilnih goriv. Strah pred smradom je označil za neutemeljen, a kljub svojim argumentov svetnikov ni mogel prepričati.

Ti v svojih razpravah sicer niso bili enotni. Nasprotniki so med drugim izpostavljali strah pred tem, da bi investitor ob pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru zaobšel predpise, kot naj bi se po mnenju nekaterih dogajalo že pri Pirolizi na Duplici. Zagovorniki pa so opozarjali, da več smradu, kot ga je zaradi obstoječe industrije na tem območju, ne more biti in da novih investitorjev ne bi smeli tako zlahka zavračati. Sklep so zavrnili s 15 glasov proti in 12 za.