Že zbirata pokale in medalje

Čeprav nista upihnila še niti osmih svečk, sta dvojčka Nikolaj in Aleksander Dajčman iz Kranja domov že začela prinašati pokale in medalje, ki sta si jih zaslužila na šahovskih tekmovanjih.

Kranj - Nikolaj in Aleksander sta živahna drugošolca, od večine vrstnikov pa se razlikujeta zato, ker zelo rada igrata šah. »Prvih potez sta naju naučila oči Ciril in dedi Viktor, ki sicer živi v Ukrajini, a pride k nam na obisk in tudi mi gremo k njemu,« pravi Aleksander Dajčman in hitro doda, da sta tako oči kot dedi sicer še boljša šahista od obeh, vendar je tako njemu kot bratu Nikolaju že uspelo, da sta ju tudi kdaj premagala. Sta pa zato premagala že številne vrstnike, ki so se za šahovsko desko usedli nasproti njiju. Aleksander je namreč gorenjski osnovnošolski šahovski prvak v kategoriji do 9 let. Ker nastopata v isti kategoriji in oba z bratom pač ne moreta biti prvaka, je podprvak Nikolaj.

»Ne vem, kdo od naju zmaga večkrat, včasih je na koncu tudi remi,« doda Aleksander, ki se je odlično odrezal tudi na državnem šahovskem prvenstvu, kjer je v kategoriji do 8 let osvojil drugo mesto, Nikolaj pa je bil tretji v hitropoteznem šahu. »Šah mi je všeč, ker moraš hitro razmišljati, poteze se ne ponavljajo in vedno je zanimivo,« pravi Nikolaj Dajčman in ponosno pokaže tudi pokal, ki ga je osvojil v znanju angleščine.

Fanta sicer poleg slovenskega jezika govorita tudi ruskega, saj je njuna mami Jelena Boljubaš, sicer odlična pianistka, doma iz Ukrajine. »Pri nas v Ukrajini vsi igrajo šah in seveda smo naučili tudi Aleksandra in Nikolaja. Sta sicer zelo živahna fanta, vendar se ob šahu umirita. Ko smo ugotovili, da sta talentirana in da imata s šahom veliko veselja, smo ju vpisali v šahovski klub. Sedaj sta v klubu dobro leto, zelo sta navdušena in marsikaj sta se naučila,« pravi mami Jelena.

»Naš klub ima pri delu z mladimi sicer že dolgo tradicijo, vendar je to malce zamrlo in pred petimi leti smo se odločili, da v klubu odpremo šahovsko šolo. Navadno v klub povabimo najboljše igralce v šolskih šahovskih krožkih, trenutno je takšnih deset. Program je prilagojen njihovemu znanju, imamo dve skupini, najboljši pa imajo že osebne trenerje. Hodijo na različna domača in mednarodna tekmovanja, najmlajša skupina, v kateri tekmujejo, pa je do osem let. Tudi Aleksander in Nikolaj sta v najmlajši skupini, zlasti lani, ko sta začela, sta bila med najmlajšimi v Sloveniji. Že ko sta prvič prišla v klub, sem bil pozitivno presenečen nad njunim znanjem in takoj sem ugotovil, da sta dobra. Zagotovo sta velika talenta,« pravi Blaž Kosmač, njun trener v šahovski sekciji Toma Zupana Kranj, ki je vesel, da imata fanta veliko energije, saj obiskujeta tudi nogometno šolo Rožle in sta navdušena nad nogometom.

»V našem klubu spodbujamo vsakršno športno dejavnost, saj šah kot igra včasih traja tudi precej dolgo. V tem času moraš biti skoncentriran in pri tem je pomembna fizična priprava. Poleg tega sta si nogomet in šah podobna, povsod je treba rešiti problem, kako premagati nasprotnika. Poznam kar nekaj nogometašev, ki so dobri šahisti,« tudi pravi Blaž Kosmač, mami Jelena in oči Ciril pa sta zelo vesela, ker ju k športu, tudi igranju šaha, zelo spodbujajo na njuni domači šoli Matije Čopa: od ravnatelja Matije Horvata do razredničarke Milene Bežan in Polone Soklič, ki zanju skrbi v podaljšanem bivanju. »Vsako medaljo in pokal neseta v šolo in pokažeta sošolcem, nato pa dobi mesto na polici v dnevni sobi,« pravi mami Jelena.

»Včasih so bila za mlade šahiste pri nas praktično le šolska tekmovanja, sedaj je tekmovanj tudi za mlade veliko in straši morajo narediti selekcijo, kje bodo nastopali. Je pa pomembno, da mladi igrajo, saj s tem pridobivajo izkušnje. Zato jih v klubu spodbujamo, da čim več tekmujejo, da tekmujejo tudi s starejšimi,« dodaja Blaž Kosmač, fanta pa se že veselita, da se bosta letos poleti udeležila evropskega prvenstva v Pragi, prav tako pa bosta nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo letos novembra v Mariboru.