Slavka Ilich je vrtnarski samouk, svoje dolgoletne izkušnje pa z veseljem posreduje tudi drugim. (Foto: osebni arhiv, Slavka Ilich)

Zelenjava z domačega balkona

Doma pridelana hrana postaja vse bolj cenjena in vrtičkarstva se lahko lotimo tudi brez vrta. Kako vzgajati zelenjavo v koritih na domačem balkonu, okenski polici ali atriju, smo vprašali Slavko Ilich, ki se s tem ukvarja že vrsto let.

»Danes se vedno bolj zavedamo, da smo Slovenci vse prej kot samopreskrbljeni s hrano, zato je skrajni čas, da začnemo razmišljati in ravnati drugače. V najrazvitejših državah, predvsem v večjih mestih, zelenjavo vse pogosteje gojijo na strehah in tudi mi bi se morali ozreti po neizkoriščenih površinah in obnoviti vrtičke okoli hiš. S tem nočem reči, da nam ne bo več treba obiskati tržnice, lahko pa storimo marsikaj za naše zavedanje o hrani. Do boljšega zdravja nas tako lahko pripelje tudi lasten vrtiček na okenski polici ali balkonu,« nas je za vrtičkanje v posodah in koritih spodbudila Slavka Ilich iz Ljubljane, ki je o vse bolj priljubljeni temi predavala obiskovalcem Tedna zelenjave v Arboretumu Volčji Potok.

 

Slavka Ilich, ki jo poznamo po strokovnih člankih in kolumnah v številnih revijah, napisala pa je tudi tri knjige, vrtnari že vrsto let, temu veselju pa se je še posebej aktivno posvetila po upokojitvi. Priznava, da ji gojenje rož ni nikdar šlo, da pa ji zato gojenje zelenjave uspeva toliko bolj. »Pravzaprav je vsaka zelenjava lahko kot roža,« odgovarja tistim, ki se čudijo njenemu veselju z vrtičkom na balkonu. Obdeluje vrt, ki pa leži na drugem koncu Ljubljane, zato si je košček obdelovalne površine uredila tudi na domačem, ne prav velikem balkonu. »Pravzaprav za to ne potrebujemo veliko prostora. Okensko polico, ograjo balkona ali nekaj kvadratnih metrov prostora na terasi ali v atriju. Če je 'vrt' na višini, moramo seveda misliti tudi na varnost, saj lahko nepričakovana nevihta sklati nepritrjene lonce in korita ter nas spravi v težave. Pa tudi na statiko je dobro pomisliti, sploh, če nameravamo na balkonu namestiti več korit, saj je zemlje kaj hitro kar za kakšno tono,« opozori na prostorske omejitve za tovrstno vrtnarjenje. Pravi, da je zato prvo leto najbolje poskusiti z manjšimi lonci in koriti. Če imamo okensko polico ali balkon obrnjen na jug, lahko uspešno gojimo bazilike, pritlikave paradižnike in čilije. V lonce lahko posejemo tudi solatne mešanice, ki jih sproti strižemo, pa tudi peteršilj, rukolo, kapucinke, jagode, celo bučke … Posebno znanje za to ni potrebno, saj so navodila za sejanje natisnjena na vsaki embalaži.

 

Slavka Ilich svoj 'vrt' na balkonu obdeluje večji del leta, saj je sezona tu daljša kot na njivah in vrtovih. Prva semena posadi že konec februarja. Sejance in sadike utrdi sama, tako da jih najprej poseje v stanovanju, nato pa jih presadi na balkon. Nekatere lončke v tem prehodnem obdobju vsak večer pospravi noter in prav v takšnem prenosnem vrtu vidi prednosti vrtičkanja na balkonu. Opozarja, da za gojenje zelenjave na balkonu ni dobra tista zemlja, ki jo uporabljamo za balkonske rože, saj moramo - če se želimo izogniti nevšečnostim z zajedavci in drugimi škodljivci - semena in sadike posaditi v posebno, pasterizirano zemljo za sejance in pikirance. Zemlja med letom ne potrebuje dodatnega gnojenja, lahko pa ji dodamo nekaj komposta, ki ga pridelamo sami. Tudi na balkonu.

 

»Tako ali tako moramo biološke odpadke ločevati. Če sami pridelujemo ali kupujemo biološko pridelano zelenjavo, jo je škoda metati v skupna zbirališča, saj lahko manjše količine ostankov kompostiramo kar v večjih koritih za rože. V korita tako nasujemo izmenično 10 cm zemlje in 10 cm grobo narezanih ostankov zelenjave, tako da je na vrhu vedno zemlja. Sama od januarja do aprila postopoma naberem za vsa korita dovolj vsebine, da lahko posadim najprej zelišča, ki jih uporabljam pri kuhi, ter orientalske in druge solatnice, ki jih sproti režem kot solatne liste. Proti koncu aprila vsebino zamenjam s čiliji, paradižniki, predvsem češnjevci, tudi bučkami … Češnjevci so lani zoreli do novembra, med njimi so bile posajene različne bazilike, rukole pa je bilo dovolj vse leto. Posebej v lončke posadim še grmičke rožmarina, različne timijane, žajbelj, origano ...«

 

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / petek, 3. julij 2015 / 11:03

Vrtec bodo energetsko obnovili

Šenčur – Ta teden sta župan Občine Šenčur Ciril Kozjek in direktor izvajalca Kovinar Gradnje ST z Jesenic Mirko Kraševec podpisala pogodbo o energetski prenovi mansarde vrtca v Šenčurju. »Vrednost...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...