Sin vztraja, da mora mama iz hiše

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 23. april 2012 / 06:00

Žalostni družinski zgodbi ni videti (srečnega) konca. Po letih nesporazumov med sinom in materjo o pravici bivanja v družinski hiši zdaj odloča sodišče.

Radovljica - »V tej hiši živim že 55 let in rada sem tukaj. A po vsem, kar se je mi je hudega zgodilo v zadnjih letih, bi se izselila takoj, če mi le najdejo primerno stanovanje,« zatrjuje 85-letna Marica Kapus Dimitrijevič, ki jo njen sin Branko s tožbo na sodišču želi izseliti iz družinske hiše v Radovljici. Sin je hišo pred sedemnajstimi leti kupil po takratnem tako imenovanem Jazbinškovem zakonu, nekaj kasneje pa s staršema in pokojnim bratom sklenil pogodbo, po kateri starša lahko stanovanje uživata do smrti. Pred nekaj leti se je odločil, da hišo proda, ovdoveli mami pa poišče drugo stanovanje.

Kot pravi Branko Kapus, ki zdaj zaradi hude ženine bolezni živi v bližini bolnišnice v Stari Gori na Primorskem, je mama ves čas vedela, da je hišo kupil prav zato, da jo bo obnovil in nato prodal. »Z ženo sva ji omogočila ogled nekaj stanovanj, pa ji nikjer ni bilo po volji, ker se pač nikoli ni imela namena seliti iz te hiše,« meni sin, ki zdaj svojo pravico išče na sodišču. Mamo želi izseliti iz hiše, poleg tega pa prek sodišča od nje zahteva uporabnino za zadnjih nekaj let. Tožbo za plačilo najemnine za nazaj je izgubil, odprti sta še tožbi za plačilo tekoče najemnine in za izselitev.

»V začetku smo živeli dokaj lepo, po moževi smrti in kasneje hudi nesreči sinove soproge pa so šle stvari vedno bolj navzdol. Ne bi delala težav, če bi mi sin našel primerno lastniško stanovanje v pritličju in tu, v domačem okolju, a se me je, na koncu s hudimi grožnjami, želel le na hitro znebiti,« vidi zaplet Kapusova.

Njen sin meni drugače; prepričan je, da so vzrok materinega nasprotovanja selitvi njena želja, da hišo zapusti hčeri, ki živi v Beogradu, ne verjame pa tudi v dobre namene prijateljev, ki materi pomagajo v sodnih postopkih. »Tej gospe niti mama ne morem več reči, toliko hudega je bilo,« še dodaja in vztraja, da bo šel brezkompromisno do konca.

Z nesrečno družinsko zgodbo Kapusovih je že nekaj časa seznanjen tudi radovljiški Center za socialno delo. »Z gospo smo sodelovali ves čas, ko je bila v stiski in ni vedela, kaj se bo zgodilo z njenim bivanjem v sinovem stanovanju. Ko je sodišče odločilo v njeno korist, gospa ni čutila potrebe po nadaljnjem sodelovanju z nami,« je povedala direktorica radovljiškega CSD Miloša Kos Ovsenik. Pravi, da se sicer s podobnimi problemi ne srečujejo pogosto, a to ne pomeni, da jih ni. »Ocenjujemo, da starejši kljub stiskam, ki jih doživljajo, svojih težav ne želijo obelodaniti. Bodisi zato, ker hočejo s tem zaščititi svoje otroke, bodisi zaradi stigmatizacije, ki bi jo lahko doživeli v okolju.«