Skeletne hiše poznamo že stoletja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 12. april 2012 / 06:00

Skeletna gradnja hiš spada med tradicionalne gradnje, saj smo na območju Slovenije gradili na takšen način še pred uveljavitvijo opeke in betona. Slovenci smo tradicionalno, a z inovativnim pristopom prežeto gradnjo že sprejeli, manj pa projektanti.

Kranj - »Danes za gradnjo lesenih skeletnih hiš uporabljamo sodobnejši, izboljšani način gradnje. Še vedno uporabljamo klasične lesne zveze (toplarji, op. a.), hkrati pa računalniško vodene žage, ki zagotavljajo natančne zveze, hiše pa so zato trdne in bodo, tako kot predhodnice, stale več stoletij,« o skeletni gradnji, ki je in ni hkrati nova oblika gradnje objektov, pravi Klemen Pogačnik iz podjetja Jaris.

Na ta način so bile zgrajene stare lesene hiše, poznamo jih na Bledu, v Idriji, takšna je Nacetova hiša v Puštalu; vse kažejo, da lahko tudi lesene hiše obstanejo zelo dolgo, če so le pravilno vzdrževane. »Med nami še vedno velja občutek, da je le zidana hiša prava, saj je trdna in le takšna lahko zdrži stoletja, medtem ko naj bi lesene hiše povezovali z lesnimi škodljivci, ki bodo les po dvajsetih letih že povsem spremenili, hiša pa bo povsem drugačna kot na začetku,« naše strahove opiše Pogačnik. In jih tudi zavrne. Fasada pri leseni hiši je enaka kot pri zidani hiši - klasična - v obeh primerih pa bo v tem času le nekoliko obledela. Pri leseni hiši ponavadi le delček fasade ostane v lesu. Kot vzorec in dokaz, da je hiša lesena.

Lesene hiše, grajene s skeletno gradnjo, so lahko zelo hitro postavljene, takoj po vselitvi (po približno šestih mesecih) pa stanovalci čutijo ugodje bivanja v naravnem okolju. »Les je živ material, prijeten na otip, daje občutek življenja, bivanje v takšni hiši je prijetno,« pravi sogovornik in poudarja: »Seveda pa ne smemo pozabiti na energetsko varčnost. Celotna stena deluje kot izolacija, zato enostavno dosežemo potrebne zahteve za izolativnost, ki so nujne pri gradnji nizkoenergijskih ali pasivnih hiš.«

Proizvodnja ali gradnja skeletne hiše poteka na končni lokaciji, na gradbeni parceli. Najprej narišejo načrt, zrežejo les, ki ga označijo, na licu mesta pa hišo sestavljajo kot lego kocke. Tako dobijo skelet ali ogrodje hiše. Na eno stran skeleta pritrdijo leseno vlakneno ploščo, na drugo parno (lesno) zaporo; vmes vpihajo izolacijo iz lesnih kosmičev, torej tudi v tem primeru naravni material. Na notranji strani ostane le še inštalacijska ravnina, saj inštalacije ne vodijo po stenah, ampak ob notranjem robu stene. Pogačnik pravi, da je to prednost, saj so spremembe tudi po desetletju, dveh ali petih zelo preproste.

»V našem podjetju lahko pripravimo vse, od projekta do izvedbe na ključ. Odločitev je na strani investitorja. Ti se večinoma odločijo, da klet ali betonsko ploščo pripravijo sami, vse ostalo nato opravimo mi,« pojasni Klemen Pogačnik. Čas do gradbenega dovoljenja ni v rokah mojstrov, čas gradnje pa je zelo hiter: v šestih mesecih se lahko stanovalci že vselijo. Podobno kot pri montažnih hišah? »Je in ni. Mi večino dela opravimo na gradbeni parceli, montažno hišo izdelajo v tovarni. Konstrukcijsko je skeletna hiša bolj trdna, mi tudi uporabljamo zgolj naravne materiale,« odgovori sogovornik, ki upa, da bomo omenjene naravne materiale - les - znali v Sloveniji še bolj izkoriščati.

V Jarisu na leto zgradijo do osem hiš, kapacitete so večinoma zapolnjene. »Glede na krizo v gospodarstvu in družbi, bi pričakoval, da bo zanimanja za gradnjo manj. Ne morem sicer trditi, da bomo kmalu gradili z dvema ekipama po 16 hiš na leto, a trend gradnje kljub krizi ne upada,« pojasni Pogačnik. Več možnosti za razmah pa bo na vrsti šele takrat, ko bodo skeletno gradnjo sprejeli tudi projektanti, arhitekti. Ti sedaj velikokrat investitorje celo nagovarjajo, da naj misel o leseni hiši zavrnejo in se odločijo za tradicionalno gradnjo.