Škode po jelenjadi je preveč

Dejanska škoda, ki jo v gozdu in na kmetijskih zemljiščih povzroča jelenjad, je veliko večja od prijavljene in tudi od izplačanih odškodnin.

Bled - »V lasti imam 50 hektarjev gozdov in 25 hektarjev kmetijskih površin, od tega dvanajst hektarjev veliko planino na Jelovici. V zadnjih desetih letih opažam zelo velik delež škode, ki nam jo v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih povzroča jelenjad. Največ škode sem utrpel v letu 2006, ko mi je jelenjad z lupljenjem debel uničila 1,9 hektarja mladega gozda v bližini doma. Takrat sem škodo prvič tudi prijavil. Strokovnjaki zavoda za gozdove so ob ogledu ugotovili, da je bilo močno poškodovanih od 80 do 90 odstotkov dreves, od teh petina plemenitih listavcev. Po mojih izračunih je bilo škode v gozdu in na silažnih balah, ki jih je pojedla jelenjad, za 7.291 evrov. Lovska družina mi je kot upravljavka lovišča ponudila 850 evrov, na kar sem tudi pristal, še 250 evrov evropskega denarja sem dobil za nego mladega gozda. Jelenjad mi vedno povzroča škodo tudi v gozdu na vrhu Jelovice ter na kmetijskih površinah. Na vseh mladih jelkah debeline od šest do dvajset centimetrov so vidne posledice grizenja lubja, na mladih smrekah do višine dveh metrov pa posledice drgnjenja. Ko zapadejo večje količine snega, jelenjad (od pet do deset velikih živali) zaradi lakote pride na koruzno silažo v neposredno silažo. Naša kmetija letno zaradi škode po jelenjadi in zvereh utrpi približno tisoč evrov škode, a škode ne prijavljam več, ker je sistem takšen, da ne koristi nikomur, še najmanj pa lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Jelenjadi je preveč ali je prevelika koncentracija, krmljenje je ukinjeno, lačne živali pa tvegajo vse več.«

Osemindvajset odstotkov mladja je objedeno

Zgodba Jožeta Sokliča, gospodarja Povšinove kmetije na Selu pri Bledu (in lani tudi dobitnika priznanja za skrbnega gospodarja gozda), je bila dobro izhodišče za posvet o škodi po jelenjadi, ki sta ga v petek na Bledu pripravila radovljiška izpostava kmetijsko gozdarske zbornice in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in na katerem so poleg gostiteljev sodelovali predstavniki zavoda za gozdove, Triglavskega narodnega parka, območnega združenja upravljavcev lovišč … Blaž Černe iz blejske območne enote zavoda za gozdove je dejal, da vsa rastlinojeda velika divjad (srnjad, jelenjad, muflon in gams) objeda gozdno mladje, a je objedenost večja na območjih z večjo številnostjo jelenjadi. V zavodu spremljajo objedenost mladja, rezultati lanskega popisa kažejo v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju 28-odstotno objedenost - pri iglavcih 10-odstotno in pri listavcih 39-odstotno, pri tem pa je objedenost največja pri gorskem javorju, jesenu in jelki. Največje probleme povzroča jelenjad v času prehranske krize v zimskem času z obgrizanjem in lupljenjem debel mlajših dreves na območjih velike koncentracije, predvsem na območju Martinčka, Rovtarice ter na obronkih Mežakle in Jelovice. V poškodovana drevesa se naselijo glive, to pa razvrednoti vrednost hlodovine in oslabi mehansko stabilnost dreves. Škode po jelenjadi je po Černetovem mnenju možno zmanjšati z odstrelom, z zaščito ogroženih sestojev in z večjo prehransko ponudbo v gozdovih. Odstrel, ki vključuje tudi izgube, je v letih 2005 in 2006 na Gorenjskem znašal 744 oz. 738 živali, v naslednjih letih povprečno 650 živali na leto, lani pa 514.

Realna odškodnina - propad lovskih družin

»Uveljavljanje odškodnin za škodo po jelenjadi je zadnji ukrep, ki si ga poslužujejo lastniki gozdov in tudi izplačane odškodnine so največkrat bistveno nižje od dejansko povzročene škode. Realno ocenjene škode in dosledno prijavljanje vseh škod bi verjetno pomenilo propad lovske družine, saj se povprečni letni bruto dohodek lovišča giblje okoli pet tisoč evrov,« je dejal Janko Ferjan iz Območnega združenja upravljavcev lovišč za Gorenjsko in poudaril, da so lovske družine v primeru, ko ne izpolnijo načrta odstrela, kaznovane z globo najmanj 4.200 evrov, v skrajnem primeru pa jim grozi odvzem koncesije. Kot ugotavljajo, največ škod nastane v zimah z debelo in dolgotrajno snežno odejo.

»V kmetijsko svetovalni službi skupaj s kmeti ugotavljamo, da se divjad, tudi jelenjad, zelo hitro prilagaja, tako da je tudi nekdaj moteče stvari zdaj ne motijo več,« je dejala Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in dodala, da kmetije zaradi jelenjadi občutijo različno škodo. Zaradi paše jelenov je zlasti spomladi manj paše na planinskih pašnikih in na travnikih manj prvega odkosa, v primeru sanacije poškodovane travne ruše je kmetija prikrajšana najmanj za dve košnji, jeleni lahko krmo onesnažijo z iztrebki, škoda je na gozdnem mladju, poškodovana folija na silosu lahko povzroči kvarjenje silaže …

Stroka naj prouči predloge

»Namen posveta je opozoriti na to, da je škode po jelenjadi preveč,« je dejal Jože Skumavec, predsednik odbora radovljiške izpostave kmetijsko gozdarske zbornice, in dodal, da naj stroka poišče rešitve, s katerimi bi to lahko dosegli. V razpravi je bilo slišati kar nekaj predlogov. Oblikovati bi morali mirne cone za jelenjad, spremeniti lovno dobo, omogočiti lov na jelenjad tudi ponoči, pri načrtovanju držati jelenjad bolj »na kratko« in povečati odstrel. Več skrbi bi morali nameniti površinam, kjer bi se jelenjad lahko pasla. Z davčnimi ukrepi bi bilo treba spodbuditi lastnike k večjemu poseku, kar bi povečalo delež mladja in s tem tudi prehranske možnosti za divjad. S politiko upravljanja divjadi bi morali opredeliti, kaj je glede številčnosti jelenjadi in poškodb še dopustna zgornja meja, z etičnim kodeksom pa zavezati lovce, da bodo lastnika zemljišč obvestili o škodi po divjadi. Upravljavce lovišč bi morali spodbuditi, da bi tudi brez groženj pred globami in odvzemom koncesije izpolnjevali načrte o odstrelu jelenjadi (in druge divjadi).