Letošnji pasijonski vrhunec

Petkovo izvedbo Pasijona po Janezu skladatelja Damijana Močnika je v polni Večnamenski dvorani na Trati spremljalo skoraj osemsto poslušalcev. Vrhunski dogodek v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona.

Ob številnih dogodkih, ki so jih v okviru Občine Škofja Loka pripravili v tako imenovanem medpasijonskem času med dvema uprizoritvama Škofjeloškega pasijona (zadnja je bila leta 2009 naslednja bo 2015), je bil petkov koncertni dogodek nedvomno letošnji vrhunec. Eden naših odličnih skladateljev zborovske, orkestralne in komorne glasbe Damijan Močnik je Pasijon po Janezu, kantato za zbor, orkester in soliste, premierno predstavil pred letom dni v Cankarjevem domu, tokrat pa je orkestru, zborom in solistom dirigiral v poslušanje do zadnjega sedeža polni večnamenski dvorani v Škofji Loki.

Pogled na nastopajoče je bil veličasten, poleg velikega simfoničnega orkestra je prostor v ozadju zapolnilo več kot sto petnajst pevk in pevcev iz treh zborov. Poleg obeh zborov, škofijske klasične gimnazije in Megaron, ki jih vodi Močnik sam, je namreč k sodelovanju tokrat povabil tudi domači Pevski zbor Lubnik. Ob orkestru je na orgle prav tako igral domačin Klemen Karlin, odličen pa je bil tudi tokratni izbor pevskih solistov. V glavnih vlogah sta izstopala sopranistka Marta Močnik Pirc (historicus - pripovedovalka) in basbaritonist Marko Fink (Jezus), v drugih vlogah pa so peli še sopranistka Theresa Plut (Angel, Ancilla), tenorista Matej Vovk (Pilat), Marko Starbek (Peter) in basist Gregor Palovšnik (Servus, Centurion).

Kljub temu da je Pasijon po Janezu, Močnik je prvi slovenski skladatelj, ki je uglasbil besedilo svetopisemskega pasijona, nedvomno zelo zahteven glasbeni in organizacijski projekt, so tako pevci in instrumentalisti pod dirigentovim vodstvom kot organizatorska moč iz Občine Škofja Loka izpolnili pričakovanja škofjeloškega občinstva. Ta je celoten pasijon v šestih delih spremljala izjemno zbrano, ne glede na to, da so pevci vseskozi peli v latinščini. Tu gre pohvaliti tudi združene zbore, ki so v vrhuncih pasijona ubrano dajali občutek moči ljudstva. Koncertna izvedba Pasijona po Janezu je bila za poslušalce nedvomno posebno doživetje, ki je v kvalitetni izvedbi v vsakem obiskovalcu prekrilo dejstvo, da je bil dogodek v športni dvorani in ne v za tovrstne glasbene projekte primernejši dvorani. Te Škofja Loka nima, kot je nima tudi celotna Gorenjska. Tako izvajalcem kot organizatorjem je tokrat potrebno izreči vse pohvale.