Več bomo delali, manj praznovali

Vlada z varčevalnimi ukrepi obeta več dela za manj denarja, zarezala pa bo tudi v socialne pravice. Nabor ukrepov, ki jih v teh dneh premleva s socialnimi partnerji, je zlasti pri sindikatih naletel na nasprotovanje. Bo v javnem sektorju nemara celo stavka?

Vlada je sicer napovedala, da bo najprej začela varčevati pri sebi in združevanje ministrstev in vladnih služb so predstavljali prve korake. Da bodo funkcionarji krajši čas dobivali nadomestila, ko jim bo prenehala funkcija, da se bo znižalo drago najemanje zunanjih partnerjev za svetovanje državnim službam, da bodo varčevali pri potovanjih v tujino, je ljudem seveda prav. Vlada pa je naštela tudi kopico ukrepov, ki bodo boleče posegli v socialne in druge pravice državljanov. Znižal se bo letni rekreativni dodatek za upokojence, pa državno darilo ob rojstvu otroka, nižja bodo nadomestila za brezposelnost in ljudje bi jih dobivali krajši čas, nižji bodo otroški dodatki, nižalo naj bi se starševsko nadomestilo v času porodniškega dopusta od četrtega meseca dalje, študentje med počitnicami ne bi bili več upravičeni do subvencionirane prehrane. Tudi srednješolci ne bi več dobili brezplačnega toplega obroka v šoli in vrtec za drugega in vse druge otroke ne bi bil več brezplačen. Ti dve pravici je tik pred volitvami leta 2008 uvedla prav Janševa vlada in sedaj ju ukinja. Ko gre za socialne pravice, minister za delo Andrej Vizjak zatrjuje, da ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših, saj jih bodo varovali cenzusi. Tako bi denimo upokojencem, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov, dodatek za rekreacijo ostal.

Varčevanje v sociali, šolstvu, vrtcih …

Med socialnimi partnerji, ki imajo dva tedna časa, da se posvetujejo o predlaganih ukrepih, že vre. Ne sicer med delodajalci, ki bi pritrdili zlasti ukrepom na trgu dela, pač pa med sindikati, ki želijo zaščititi svoje članstvo. Posebej aktivni so v sindikatih javnega sektorja, njihov prvak Branimir Štrukelj ukrepe ocenjuje kot nepravične in škodljive, v teh dneh pa so se že organizirali kot stavkovni odbor. V šolstvu, kjer prav tako kot drugim javnim uslužbencem grozi 15-odstotno znižanje plač, se bodo poleg tega spremenili tudi normativi. V razredih bo namesto 28 po novem 30 učencev, manj bo svetovalnih delavcev in knjižničarjev, učitelji pa za interesne dejavnosti ne bodo več dodatno plačani. Manj jih bo treba za podaljšano bivanje. V šolstvu se zaradi vsega tega bojijo odpuščanja. Manjše podružnične šole naj bi se združevale, kar je eden od ukrepov, ki kaže na to, da Janševa vlada udejanja priporočila OECD. Tudi v vrtcih bodo normativi v skupinah povečani, vzgojiteljice bodo morale nekaj dlje delati z otrokom, manj časa bosta z otroki vzgojiteljica in pomočnica hkrati.

Dva praznika manj

Treba bo delati več in manj praznovati, napovedujejo vladni ukrepi. Vlada bi namreč ukinila dva praznika, 2. januar in 2. maj, češ da ju ne praznujejo nikjer v evropskem prostoru. V Sloveniji imamo sicer štirinajst praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi, z dvema manj pa naj bi že nekaj prihranili. Že leta 2009 je vlada začela varčevati pri državnih praznovanjih, sedanja pa se je odločila, da bosta večje proslave deležna le dan državnosti in dan samostojnosti in enotnosti, medtem ko se odpoveduje praznovanju dneva upora proti okupatorju in dneva reformacije. Stroške praznovanj, ki so znašali pol milijona evrov, bodo tako razpolovili. Borčevsko združenje z Janezom Stanovnikom na čelu se je že dvignilo in napoveduje, da bo proslavo pripravilo samo.

Družinski zakonik izgubil, Janković zmagal

Iztekajoči se teden so sicer poleg napovedi varčevalnih ukrepov zaznamovale tudi nadomestne volitve županov in referendum o družinskem zakoniku. Slednji je potekal prav na materinski dan, kar je za številne pomenilo simbolno sporočilo. Družinski zakonik je v nedeljo izgubil, saj je zanj glasovalo 45, proti njemu pa 55 odstotkov ljudi, ki so se udeležili referenduma. Teh je bilo sicer manj kot tretjina. Nadomestne županske volitve pa so dale šest novih županov, najbolj odmevna je bila vnovična izvolitev Zorana Jankovića v Ljubljani.

Ta teden smo bili priča dramatičnemu zasuku v primeru izginule koroške deklice. Najprej so aretirali in priprli psihologa Matica Munca, njegovo ženo in še eno sodelavko zasebne svetovalnice Akcija zaradi domnevne vpletenosti v izginotje petletne deklice. In koroško deklico so po letu dni naposled našli, v Sloveniji, ne v tujini, kakor so ves čas domnevali.

Zapleti v stranki DeSUS

V stranki DeSUS pa dramatičnega razpleta ni bilo. Dolenjski odbor stranke je ob podpori gorenjskega zahteval sklic izrednega kongresa in zamenjavo predsednika Karla Erjavca. Razlog tiči v poslancu Ivanu Simčiču in njegovem ponarejenem srednješolskem spričevalu, kar je že močno načelo ugled stranke. Njenemu članstvu ni prav, da Erjavec ves čas podpira Simčiča. Sedaj je izvršilni odbor naložil predsedniku, naj se s poslancem resno pogovori, izrednega kongresa pa ni izglasoval. Simčiča bodo verjetno odslovili iz stranke. Predsednik pokrajinskega odbora DeSUS-a na Gorenjskem Anton Stražišar pa nam je povedal, da ne gre le za ta problem, temveč tudi za razočaranje volivcev, ki ob dveh ministrih in petih poslancih v parlamentu pričakuje, da bodo zaščitili položaj upokojencev, tako pa bodo vladni ukrepi prizadeli njihov standard.