Eva uresničuje sanje

Besedilo: Katja Štruc
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Ko Eva nastopa, se ustvari okoli nje veliko polje pozitivne energije, ki zajame slehernega gledalca. Ob njej preprosto ne moreš ostati hladen.

Kranjčanke Eve Pirnat dejstvo, da se je pred devetindvajsetimi leti rodila z downovim sindromom, ne ustavlja na poti do sreče. Njena največja strast je ples, zaradi katerega je postala poznana vsej Sloveniji. Samo v letu 2011 je imela triintrideset nastopov. »Treniram večkrat na teden, včasih tudi po dvakrat na dan. Koreografije za nastope pripravljam sama, mami pa poskrbi za plesne obleke,« pripoveduje simpatična in zgovorna Eva, ki je nastopala že pred številnimi znanimi Slovenci, tako politiki kot gospodarstveniki, redno pa nastopa tudi na koncertih pevke Tanje Žagar. Medtem ko pripoveduje, kako je nekoč plesala Varšavski koncert, se oglasita še starša, ki se redno vključujeta v njene aktivnosti. Mati Vanja pove, da izbira glasbo za Evine plese, oče Jože pa doda, da tudi sam da kdaj kakšno pripombo pri pripravah.

Da jo ples veseli, je Eva začutila, ko je bila stara okoli osem let. Starša sta jo pri dvanajstih letih vpisala v plesno šolo v Kranju, kjer je bila prva oseba s posebnimi potrebami. A deklica je kmalu dokazala, da je nadarjena, vztrajna in delovna, zato se je v plesno šolo uspešno vključila.

Aktivna je na številnih področjih

Poleg plesa je Eva aktivna še na mnogih drugih področjih. Rada piše pesmi in slika. Zato so njeni delovniki navadno polni dejavnosti. »Ob ponedeljkih imam po službi v Varstveno delovnem centru Kranj tri termine. Najprej grem na folkloro, nato takoj naprej v Krice Krace, po tem pa sledi še trening s plesno skupino Qulenium.« Sicer se pa poleg folklore in plesa v skupini uči tudi solo plesa pri mentorici Saši Lončar. Ob torkih popoldne likovno ustvarja pod okriljem mentorice Tatjane Ferendže.

Poštevanke se je naučila na sprehodih

Eva ima še petnajst in dvanajst let starejši sestri. »Življenje se nam je spremenilo, ko smo dobili Evo. A smo se odločili, da jo bomo obravnavali kot normalno. Hodila je v navaden vrtec, nato pa je naredila osemletko na šoli Helene Puhar. Pomagali smo ji tako, da je vsak prevzel eno področje pri učenju. Žena jo je učila zemljepisa, sestri slovenščine, jaz pa sem prevzel matematiko. Zvečer sva hodila na sprehode do Kokre in se po poti učila poštevanke, ki jo zdaj obvlada,« se spominja Jože Pirnat in doda, naj se starši, ko se jim rodi takšen otrok, ne ustrašijo. »S takšnim otrokom je treba takoj začeti delati kot z normalnim. Je pa dobro vedeti, da se prej utrudi, in da je treba takrat odnehati in mu pustiti, da se spočije. Bistveno je biti brez panike in dati vse od sebe. Vsak od teh otrok ima kakšen talent. Ugotoviti je treba, kaj mu leži, nato pa tisto vzpodbujati. Eva je vedno rada plesala in imela rada glasbo – od klasike do moderne. Tudi z ženo sva se ukvarjala z glasbo. Jaz sem včasih igral violino, žena klavir. Pri nas smo imeli vedno prižgan radio. Evi pa smo vedno nudili tudi možnost ogledov kakšne opere, baleta ... Eva zelo rada dela tudi v Varstveni delovnem centru Kranj. Tam skupaj z ostalimi varovanci izdeluje različne izdelke za privatnike ali ustvarja.

Z Luko sta par osem let

»Spoznala sva se v Varstveno delovnem centru Kranj, par pa sva postala v Lendavi leta 2004, ko smo šli v toplice. S svojim fantom sem zelo zadovoljna. Je zelo priden. Pred službo vstaja ob pol petih zjutraj in sosedu pomaga v štali molzti krave, nato gre domov in ob osmih pride v službo,« ponosno pripoveduje plesalka.

Prejela priznanje občine

Downov sindrom Eve in njene družine nikoli ni oviral pri vpetosti v družbeno dogajanje. Radi delujejo dobrodelno, zato je veliko Evinih nastopov poklonjenih tistim, ki potrebujejo pomoč. Tudi sicer vedno nastopa brezplačno. Leta 2009 je za svoje dolgoletno družbeno in kulturno udejstvovanje prejela Listino s priznanjem Mestne občine Kranj. »Lahko bi rekli, da Eva Pirnat svoje plesno izražanje razume in dojema kot poslanstvo in osebni življenjski izziv in cilj, saj mu je posvetila ves delovni in življenjski opus. S svojimi nastopi in prisotnostjo na številnih kulturnih dogodkih v lokalnem in vseslovenskem prostoru daje pomemben družbeno kulturni prispevek. Hkrati je aplicirala prispevek oseb s posebnimi potrebami na pomembno družbeno kulturno področje Mestne občine Kranj, s čimer je dodala pomemben osebni prispevek k potrjevanju teh oseb kot pomembnih članov družbe, ter integracijo in inkluzijo udejanjila v vsakdanjem življenju,« je ob priložnosti pred tremi leti, ko je Eva prejela priznanje, povedala direktorica Varstveno delovnega centra Kranj Mirjana Česen. »Eva svojega življenjskega optimizma nikdar ni hranila samo zase, ampak ga je znala uspešno prenašati tudi na druge. S svojo pozitivno naravnanostjo in iskrenim pristopom je v različnih situacijah znala pridobiti zaupanje svojih prijateljev in ljudi, ki so prihajali z njo v stike. Vedno jo spremlja velika pripravljenost in iskrena osebna zavzetost za nadgradnjo svojih dosežkov na področju izraznega plesa, kar se tudi vedno znova odraža v njenih nastopih pred različnimi javnostmi, ki predstavljajo velik prispevek na področju kulturnega in družbenega življenja. Še zlasti pa ji največje osebno zadovoljstvo predstavljajo tisti nastopi, skozi katere, kot ambasadorka invalidnih oseb – oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, prispeva k prepoznavnosti le teh.«