Tudi uradno prijatelji Karavank

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kranj / četrtek, 29. marec 2012 / 06:00

Večina sodelujočih partnerjev projekta karavanke@prihodnost.eu je ob njegovem zaključku ustanovilo združenje Prijatelji Karavank.

Kranj – »Od maja 2009 petnajst partnerjev z obeh strani meje sodeluje pri pridobivanju novega znanja s področja trajnostnega razvoja območja Karavank. Orientirali smo se na spodbujanje naravi prijaznega razvoja in ohranjanja narave, proučili naravne značilnosti, stanje gospodarstva, pogledali, kako se s Karavankami identificirajo prebivalci, in izvedli tudi nekaj investicij,« o projektu karavanke@prihodnost.eu tik pred zaključkom pravi Barbara Špehar, vodja projekta iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj).

Ocenjuje, da je bilo odlično sodelovanje med partnerji velik uspeh, ki ga želijo nadaljevati. »Naš cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja in čezmejno sodelovanje. Želimo, da bi nas opazili tudi v Evropi in bi jim bilo naše sodelovanje za vzor,« je ob ustanovitvi združenja Prijatelji Karavank povedala Barbara Špehar. S sodelovanjem je zelo zadovoljna tudi Ingeborg Schönherr iz Carnica Region Rosental z avstrijske Koroške: »Pridobili smo veliko idej za nadaljnji trajnostni razvoj, ki jih moramo in želimo uresničevati tudi po formalnem zaključku projekta. Tudi zato sama postajam prijateljica Karavank.«

S sporazumom o ustanovitvi združenja Prijatelji Karavank, ki je odprto za nove člane, bodo skušali nadaljevati delo in iskati nove finančne vire. Na strokovni ravni se bodo srečevali dvakrat letno, vsak junij pa pripravili Dan Karavank in nanj povabili prebivalce s tega območja in druge z obeh strani meje ter jih povprašali, kaj manjka in kakšen razvoj si želijo v domačih krajih. »Mnenje prebivalcev smo že sedaj skušali v čim večji meri upoštevati in tako bo tudi v prihodnje,« zagotavlja Ingeborg Schönherr.

V času projekta so izvedli več investicij, še največ na področju turizma, oziroma so podprli naravi prijazne turistične produkte (pohodništvo, gorsko kolesarjenje, plezanje), kot je nakup opreme v gorniško-učnem centru na Zelenici, umirjanje prometa (uredili so parkirišče v Završnici in kupili električna kolesa) in varstva narave (postavili lesene ograje za ohranitev naravnih območij v Dovžanovi soteski in na Javorniškem Rovtu ter vrsto obveščevalnih tabel). Skoraj 1,4 milijona evrov vreden projekt je s 85 odstotki sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, slovenske partnerje pa z dodatnimi desetimi odstotki še država Slovenija.