Na referendumu zavrnili družinski zakonik

Referendumska nedelja se je končala z zavrnitvijo družinskega zakonika. Na volišča je šla komaj tretjina volilnih upravičencev in 54,63 odstotka jih je glasovalo proti.

Kranj - Večina državljanov, ki se je na materinski dan udeležila referenduma o družinskem zakoniku, je tega zavrnila. Zanj je glasovalo 45,37 odstotka volivk in volivcev, proti 54,63. Razprava o tem občutljivem področju je trajala dve leti, lani je državni zbor v prejšnji sestavi sprejel družinski zakonik. V Civilni iniciativi za pravice otrok in družine in v še nekaterih civilnih združenjih so rešitvam iz družinskega zakonika nasprotovali, jedro nasprotovanja pa je bilo dejstvo, da se priznavajo vse oblike družine, tudi istospolne. S prepričanjem, da to jemlje vrednost tradicionalni družini z očetom, materjo in otrokom, so nasprotniki zakonika vložili pobudo o referendumu, utrjeno s štirideset tisoč podpisi.

Kako so glasovali gorenjski volivci in volivke? Na referendum jih je šlo 30,20 odstotka in družinski zakonik so zavrnili s 56,60 odstotka glasov, medtem ko je 43,40 odstotka ljudi glasovalo za. Po volilnih okrajih se to razmerje razlikuje: medtem ko so v mestnih okoljih (Jesenice, Radovljica II, Kranj I in Kranj II) družinski zakonik potrdili, so ga povsod drugje zavrnili. Prepričljivo zmago so nasprotniki zakonika slavili v podeželskih okoljih, kjer je bila tudi udeležba nad povprečjem v državi, najvišja denimo v volilnem okraju Škofja Loka II (volivci Poljanske in Selške doline), 36,82 odstotka. Tam je bil rekorden tudi odstotek zavrnitve, kar 71,13 odstotkov udeležencev je glasovalo proti družinskemu zakoniku.

Ko so bili znani (dotlej še neuradni) rezultati referenduma, so se oglasili oboji, zagovorniki in nasprotniki družinskega zakonika. Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za pravice otrok in družine, je dejal, da po referendumu, na katerem so ljudje odločali o temeljnih vrednotah, o materinstvu in očetovstvu, ni zmagovalcev in poražencev, želi pa si, da bi bil izid referenduma spodbuda, da se o odprtih družbenih vprašanjih vzpostavi spoštljiv in strpen dialog, v katerem se najdejo rešitve, s katerimi bomo zadovoljni vsi. Vodja Družinske pobude Tomaž Merše pa je za Gorenjski glas povedal, da je rezultat referenduma nova priložnost za Slovenijo, da pride do boljše družinske zakonodaje. »Z rezultatom referenduma sem zadovoljen, pričakoval pa sem tesnejši izid. Najprej naj se umirijo strasti, nato pa naj se nadaljuje razprava o tem družbenem vprašanju. Verjetno bomo v njej še naprej aktivni, saj želimo, da stvari spet ne zaidejo v kakšno čudno smer,« je povedal Merše. Miha Lobnik, ki je koordiniral Gibanje za družinski zakonik, pa se zahvaljuje vsem, ki so glasovali za družinski zakonik. »Njegova zavrnitev povzroča, da so mnogi sedaj razočarani in žalostni, saj je bil zakon dober in je pomenil priložnost, da se položaj vseh otrok uredi na sodobnejši, bolj evropski način,« je prepričan Miha Lobnik. »Pozitivna stran te kampanje je, da sedaj vsi vemo, da so v Sloveniji zelo različne družine in da tudi v njih živijo otroci. Dobra popotnica za naprej je tudi to, da so v kampanji za družinski zakonik sodelovali ljudje iz strank, nevladnih organizacij, civilnodružbenih gibanj zelo različnih političnih in drugih nazorov. Ponosni smo tudi, da se v naši kampanji nismo zatekali k uporabi neresnic, zavajanj in strahu, česar za nasprotno stran ne moremo trditi.« Milan Bajželj, podpredsednik stranke TRS, ki je bila prav tako med zagovorniki zakonika, pa meni, da je izid referenduma predvsem rezultat slabe udeležbe, ljudje pa so še premalo odprti za potrebne družbene spremembe.