Prihodkov od dovolilnic ne bi delili

Ribiška družina Bohinj bi rada upravljala s celotnim bohinjskim ribolovnim okolišem, pri zavodu za ribištvo pa odgovarjajo, da za to ni nobenih strokovnih podlag.

Bohinjska Bistrica – Ribiška družina Bohinj si že več let prizadeva, da bi dobili v upravljanje celoten bohinjski ribolovni okoliš. Ta čas imajo v upravljanju Bohinjsko jezero in še približno sedem kilometrov Save Bohinjke, preostali del Save Bohinjke v dolžini okrog osem kilometrov pa je v pristojnosti republiškega zavoda za ribištvo. Tako so na leto, ocenjuje predsednik Ribiške družine Bohinj Miro Stare, prikrajšani za več kot sto tisoč evrov prihodkov od prodaje dovolilnic za ribolov. Direktor republiškega zavoda za ribištvo Dejan Pehar pa odgovarja, da je tako določeno z zakonodajo in da pri upravljanju voda ne gre za to, kaj bi si kdo želel, ampak morajo biti vse odločitve podprte s strokovnimi razlogi.

Te vode so po Peharjevih besedah predvsem namenjene raziskavam, ribolov je šele drugotnega pomena. Vendar pa jim s prodajo dovolilnic za ribolov uspe zaslužiti kar polovico denarja za delovanje zavoda, kar pomeni, da morajo toliko manj za njihovo dejavnost prispevati iz državnega proračuna. Zato bo želja Ribiške družine Bohinj, da bi upravljali celoten bohinjski ribolovni okoliš, najverjetneje ostala neuslišana. Miro Stare je ob tem prepričan, da je krivično, da so jim odvzeli del ribolovnega okoliša. »Na zavodu bi se morali ukvarjati izključno z ihtiološkimi raziskavami, monitoringi, spremljanjem populacije rib in podobno, ne pa s prodajo ribolovnih dovolilnic.« Pri tem jim pritrjuje tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je pohvalil dosedanje delo ribiške družine. »Veliko so storili za ohranjanje ribjega življa v jezeru in Savi Bohinjki, prizadevajo si tudi za novo ribogojnico. Po mojem mnenju bi moral biti zavod strokovna inštitucija, ki se ne bi smela ukvarjati s komercialnim ribolovom. Naša želja zato ostaja, da bi ribiška družina v celoti upravljala bohinjski ribolovni okoliš,« je dejal Kramar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 22. november 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (22)

Čeprav je bila kuverta umazano rumene barve, se mu je za hip zazdelo, da je zažarela v rdečkastih odtenkih. Kot da bi se ovila v krvavo kopreno. Spet bledem, je pomislil, spomin na voj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:05

Gorenjec navdušil Zlatka Zahovića

Žan Celar, šestnajstletni nogometaš iz Voklega, je del članske ekipe NK Maribor, kjer pravijo, da v zgodovini nogometne šole med napadalci še niso imeli takšnega talenta. »Tudi v prihodnje bom skušal...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:03

Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kultura / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Nagrajenci med Zvitorepci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo stripov Zvitorepca in njegovih junakov avtorja Mikija Mustra in razstavo portretov aktualnih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:44

Na Brnik se vrača poljski prevoznik

Z marcem poljski prevoznik LOT vzpostavlja letalsko povezavo med Ljubljano in Varšavo. Prestolnici bo povezoval s šestimi leti na teden, letno pa naj bi prepeljal približno trideset tisoč potnikov.