Prihodkov od dovolilnic ne bi delili

Ribiška družina Bohinj bi rada upravljala s celotnim bohinjskim ribolovnim okolišem, pri zavodu za ribištvo pa odgovarjajo, da za to ni nobenih strokovnih podlag.

Bohinjska Bistrica – Ribiška družina Bohinj si že več let prizadeva, da bi dobili v upravljanje celoten bohinjski ribolovni okoliš. Ta čas imajo v upravljanju Bohinjsko jezero in še približno sedem kilometrov Save Bohinjke, preostali del Save Bohinjke v dolžini okrog osem kilometrov pa je v pristojnosti republiškega zavoda za ribištvo. Tako so na leto, ocenjuje predsednik Ribiške družine Bohinj Miro Stare, prikrajšani za več kot sto tisoč evrov prihodkov od prodaje dovolilnic za ribolov. Direktor republiškega zavoda za ribištvo Dejan Pehar pa odgovarja, da je tako določeno z zakonodajo in da pri upravljanju voda ne gre za to, kaj bi si kdo želel, ampak morajo biti vse odločitve podprte s strokovnimi razlogi.

Te vode so po Peharjevih besedah predvsem namenjene raziskavam, ribolov je šele drugotnega pomena. Vendar pa jim s prodajo dovolilnic za ribolov uspe zaslužiti kar polovico denarja za delovanje zavoda, kar pomeni, da morajo toliko manj za njihovo dejavnost prispevati iz državnega proračuna. Zato bo želja Ribiške družine Bohinj, da bi upravljali celoten bohinjski ribolovni okoliš, najverjetneje ostala neuslišana. Miro Stare je ob tem prepričan, da je krivično, da so jim odvzeli del ribolovnega okoliša. »Na zavodu bi se morali ukvarjati izključno z ihtiološkimi raziskavami, monitoringi, spremljanjem populacije rib in podobno, ne pa s prodajo ribolovnih dovolilnic.« Pri tem jim pritrjuje tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je pohvalil dosedanje delo ribiške družine. »Veliko so storili za ohranjanje ribjega življa v jezeru in Savi Bohinjki, prizadevajo si tudi za novo ribogojnico. Po mojem mnenju bi moral biti zavod strokovna inštitucija, ki se ne bi smela ukvarjati s komercialnim ribolovom. Naša želja zato ostaja, da bi ribiška družina v celoti upravljala bohinjski ribolovni okoliš,« je dejal Kramar.