V nedeljo o družinskem zakoniku

Družinski zakonik vznemirja že od lani, ko ga je na predlog prejšnjega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sprejel (prav tako prejšnji) državni zbor. V nedeljo ga bomo državljani presojali na referendumu.

Kranj - Ključni namen družinskega zakonika je zaščita interesa otrok v družinskih razmerjih, so potrebo po celovitem urejanju tega področja utemeljili predlagatelji. Zakonik določa sklope ukrepov, ki jih bodo reševala družinska sodišča in centri za socialno delo v primerih hude ogroženosti otrok v zelo problematičnih družinah, uvaja družinsko mediacijo, država bo pomagala staršem razvijati odgovorno in pozitivno starševstvo. Parom bo država omogočila pripravo na skupno življenje, zakonsko zvezo bo mogoče skleniti tudi na bolj neformalen način, če bo par to želel, bo lahko sklenil ženitno pogodbo. Pred vložitvijo tožbe za ločitev na sodišču bosta lahko deležna strokovne pomoči, zakonca brez otrok se bosta lahko razvezala pri notarju. Z družinskim zakonikom se prvič ureja tudi položaj istospolnih partnerjev, ki bodo imeli enak položaj kot drugi pari, razen možnosti skupne posvojitve otrok.

To so le nekateri utrinki iz družinskega zakonika, ki sicer obsega več kot tristo členov. Največ razprave so povzročila tista določila, ki govorijo o istospolnih družinah, saj družinski zakonik na novo definira družino, vsi otroci pa morajo imeti enake pravice, ne glede na to, ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, v istospolni družini. Civilna iniciativa za pravice otrok in družine je lani sprožila gibanje proti družinskemu zakoniku, zbrala štirideset tisoč podpisov in vložila pobudo za referendum. V referendumski kampanji pa se za zakonik ali proti njemu sooča kar 27 udeleženih strank in civilno družbenih gibanj.