Aleš Dolenc, direktor žirovske M Sore, kljub slabim gospodarskim trendom doma in v svetu napoveduje rast tudi za leto 2012. (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

Investicija in inovacije za rast

M Sora v Žireh gradi nov objekt, v katerega se seli hčerinsko podjetje Norica, z inovativnimi okni pa si želijo odločnejši prodor na nemški trg.

V M Sori je 150 zaposlenih, skupaj s hčerinskimi podjetji v Sloveniji in tujini že 175, od tega 15 sodelavcev v Norici in dvajset v programu Stavbnega okovja.

Žiri - M Sora je leta 2010 zaradi stečajev gradbincev, večji del gre na račun SCT in Vegrada, ob dvajsetih milijonih evrov skupnega prometa izgubila 410 tisoč evrov. Lani je bilo nekoliko bolje, odpisati so morali za dvesto tisoč evrov terjatev, a se bojijo, da bo letos prišel nov val stečajev in bo višina odpisa spet višja.

Največjo težavo pri poslovanju Aleš Dolenc, direktor M Sore, vidi v slabi plačilni disciplini nekaterih kupcev oziroma pri izgubi časa v boju za svoj denar. »Stečajno-odvetniška mafija je ugrabila državo, našla luknje v zakonih in stečajne postopke izkoristila za bogatenje na račun upnikov. Iz stečajev danes nekaj dobijo le banke, ki so povezane z istimi krogi, vsi drugi ostanemo goli in bosi,« meni direktor. Podjetjem, ki so jih vodstvo in lastniki spravili na kolena, bi morali odvzeti upravljanje in lastništvo, oboje pa bi prevzeli upniki, ki so takrat dejanski ekonomski lastniki. Ti bi ocenili, ali se splača nadaljevati ali ne.

Omeni projekt Dunajski kristali, ki ga je naročila in vodila država, nato pa zaradi političnih igric odstopila od projekta. Žrtve niso velika in danes osovražena (tajkunska) podjetja, ampak popolnoma nič krivi; med njimi Almont, Alukomen, Marmor Hotavlje in drugi. »Podjetja imajo v takšnih projektih milijone evrov, država pa se iz nas dela norca,« pravi Dolenc, ki ne zahteva pomoči za gradbeništvo ali podizvajalce, ampak red, v katerem bo goljuf kaznovan, drugi pa bodo lahko normalno delovali.

Investicija za več desetletij

Za boljšo prihodnost in spopad s krizo so se v M Sori odločili za investicijo in inovacije. »Pred 12 leti smo kupili podjetje Norica iz Radovljice, ki ves čas raste in ima zanimive programe. Že pred leti smo ugotovili, da sedanji prostori ne omogočajo nadaljnjega razvoja, začeli smo razmišljati o novi stavbi v Žireh in selitvi. Načrt o novih prostorih sedaj uresničujemo,« pravi Aleš Dolenc.

V novem objektu bodo uredili skladišča in prostor za komercialo, v sedanji objekt stavbnega okovja pa se bo sedanjemu delu pridružila sestavljalnica avtomatskih vrat in program protipožarnih sistemov oken in vrat s samostojnim napajanjem vira energije. »Računamo, da bomo znižali stroške logistike (prevoza) in stroške skladiščenja. Če smo prej delovali kot dve majhni podjetji, kjer vsak dela vse, se bo delo poslej specializiralo,« pove direktor. Poleg takojšnjih sinergijskih učinkov si lahko v Žireh v prihodnosti obetajo tudi nova delovna mesta.

Druga velika novost M Sore je prvo protipožarno leseno okno s sistemom samostojnega napajanja. Narejeno je po zahtevnih evropskih standardih in overjeno v referenčnih nemških laboratorijih. »Po naših informacijah gre za edino tovrstno leseno okno na svetu, do končnega rezultata pa smo potrebovali veliko raziskovanja in časa,« o novosti, ki so jo že predstavili na sejmu Dom v Ljubljani, sedaj pa ga bodo še na največjem sejmu oken FensterBau v Nürenbergu, pravi direktor Dolenc.

Svetovna novost

Na nemškem trgu je M Sora z okni že prisotna, a od proizvajalcev z juga tamkajšnji kupci pričakujejo zgolj nizke cene. »Morda je naše inovativno okno priložnost, da nas vidijo nekoliko drugače in bomo lažje prodali tudi druge naše izdelke. To je pomembno, saj v Sloveniji še lahko rastemo, vendar omejeno. Zato potrebujemo tuje trge,« pojasni Aleš Dolenc. Danes enota Mizarstvo (okna) izvozi petino proizvodnje, največ v Italijo, veliko slabše gre s prodajo na Hrvaškem, kjer je kriza v gradbeništvu še večja kot v Sloveniji.

Gospodarska kriza je po drugi strani ustvarila tudi strahovit pritisk na cene, zato zaslužki padajo. »Ne obupavamo. Kak kupec bo morda odšel, pričakujemo pa, da bo omagal tudi kak konkurent. Zato so prihodnji meseci in leta za nas velik izziv,« boj s kvalitetnimi in inovativnimi izdelki napoveduje Aleš Dolenc. Rasli so v preteklem letu (skupno zgolj za kak odstotek, pri oknih za deset odstotkov) in bodo po načrtih tudi letos. Največje nezadovoljstvo ostaja pri živilski maloprodaji, kjer so nezadovoljni z dosedanjo franšizo. Svetla točka je sedaj že uveljavljen domači kotiček s proizvodi okoliških kmetij in prodaja neživilskega asortimenta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 9. februar 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Zadnje dni sem sanjala čudne sanje, ki so se v istem smislu ponavljale. Sanjala sem potres, kjer se je pol hiše porušilo, vendar nobenemu ni bilo nič, živo pa sem razmišljala o tem, kako bo t...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.