Na leto postavijo štirideset hiš

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2012 / 06:00

V podjetju Damahaus tudi v času gospodarske krize uspešno tržijo skeletno gradnjo hiš.

Sp. Brnik - »Skeletna gradnja je v Sloveniji tradicionalna. Vile na Bledu, tudi hotel Triglav, so narejene skeletno, enako grad Kodeljevo, razen pritličja. V Sloveniji jo poznamo vsaj štiristo let,« na vprašanje, kako Gorenjci in Slovenci sprejemamo novotarijo (ki to sploh ni), odgovarja Marko Štirn, tehnični vodja v podjetju Damahaus. Skeletna gradnja temelji na povezavi lesenega skeleta prek starih lesnih vezi, razlika takšne gradnje pred sto leti in v letu 2012 pa je danes uporaba sodobne programske in strojne opreme, v primeru Damahaus tudi s pomočjo najsodobnejšega robota.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo nižji porabi energentov, zdravju in varstvu okolja. Hiše skeletne gradnje odražajo vse našteto, zato nas je zanimalo, ali se to kaže tudi pri prodaji hiš, v poslovanju? »Smo družinsko podjetje iz vasi pod Krvavcem, kar se kaže tudi pri našem posebnem odnosu do kupcev. Serijske proizvodnje ali tipskih hiš ne poznamo, nismo industrialci, prej obrtniki. Na leto naredimo do štirideset objektov, med njimi nekaj tudi na ključ,« pove direktor Andrej Kosec. Ekipo Damahaus sestavlja trideset somišljenikov, ki v podjetju niso zaposleni, ampak delujejo kot samostojni podjetniki.

Prednost skeletne gradnje je hitra in ekološka gradnja, hkrati je to edini sistem difuzijsko odprte gradnje, kar pomeni, da so materiali sposobni sprejemati in oddajati vlago. »Pozimi je v hišah ponavadi suh zrak. Tega v naših hišah ne poznamo zaradi uporabljenih naravnih materialov,« pojasni Štirn. Hiša (poenostavljeno zapisano) diha. Primerjali bi jo lahko z oblačili iz goreteksa - ta dihajo, a v njih ne zebe.

»Smo zelo učinkoviti, saj na leto naredimo več hiš, kot nas pri načrtovanju in gradnji sodeluje,« pravi direktor Kosec in nadaljuje: »V zadnjih letih smo v podjetju zrasli do ravni, ki je ne želimo preseči, saj lahko le tako kupcem še zagotavljamo kakovost. Toliko bolj pa se bomo posvetili prodaji našega znanja in tehnologije v tujih državah.« »Naš trg je ves svet,« dodaja Štirn: »A ne pri hišah Damahaus, ampak pri tehnologiji. V nekaterih državah smo že znani po povezovanju strojne in programske opreme oziroma po izvozu znanja kupcem te opreme. Naučimo jih narediti streho, hišo, kozolec, most in drugo.«

V podjetju so pripravljeni tudi na velike izzive. V načrtu imajo gradnjo velikega poslovnega objekta s tremi nadstropji, pravijo, da bi lahko postavili tudi nov kontrolni stolp (seveda skeletno) na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. »Uporabljamo domače znanje, domačo surovino in delamo na lastni zemlji. Zato smo uspešni tako doma kot po svetu,« pravi Andrej Kosec. In bodo še bolj zaradi sodelovanja z izobraževalnimi institucijami in nagrad, ki jih prejemajo za učinkovito gradnjo z majhno porabo ogljikovega dioksida. Takšna bo tudi pasivna hiša prihodnosti.