Izločili zelo malo tekočin

Med testiranjem opreme za prepoznavanje nevarnih tekočin na brniškem letališču so vnos na letalo prepovedali le za 0,23 odstotka pregledanih tekočin.

Zgornji Brnik - Oprema za prepoznavanje nevarnih tekočin, gelov in aerosolov v embalažah, večjih od sto mililitrov, ki so jo na brniškem letališču testirali med 5. decembrom lani in 5. januarjem letos, se je odrezala dobro ter je praktična in enostavna za uporabo, ugotavljajo v Aerodromu Ljubljana. S testiranjem, ki je potekalo še na enajstih drugih evropskih letališčih, so želeli ugotoviti, kako bo uvajanje tovrstne opreme vplivalo na standardne operativne postopke glede varnosti na letališču. Aprila 2013 je namreč predvidena popolna odprava prepovedi vnosa tekočin na letalo na evropskih letališčih.

Na brniškem letališču so testirali opremo za prepoznavanje nevarnih tekočin kanadskega proizvajalca Optosecurity, italijanskega CEIA in avstralskega System Two. Vse tri enote so na varnostno-kontrolni točki namestili na istem traku za pregledovanje potnikov. Pregledovanje tekočin v večjih embalažah je potekalo neprekinjeno, pri čemer so se uporabljene testne enote dopolnjevale. Čas obravnave posameznega potnika na varnostno-kontrolni točki se je sicer nekoliko podaljšal, a do zastojev ni prihajalo. Tudi potniki so uporabo opreme sprejeli dobro, so pojasnili v Aerodromu Ljubljana.

V obdobju testiranja je bilo med vsemi odhodnimi potniki na letališču le dobrih pet odstotkov takih, ki so v ročni prtljagi nosili tekočine v embalaži, večji od sto mililitrov. Vnaprej prijavljenih tekočin je bilo dobrih 56 odstotkov. Povzročenega alarma z nobeno od razpoložljivih naprav ni bilo mogoče odpraviti le pri 0,23 odstotka vseh pregledanih enot, potnikom pa v teh primerih vnos na letalo ni bil dovoljen. Najbolj pogoste so bile plastične embalaže, sledile so steklene, kovinske in tetrapak, najredkejše pa so bile embalaže iz keramike. Glede na vsebino embalaže, so prednjačile brezalkoholne pijače (46,03 odstotka), pogosti so bili tudi kozmetični izdelki (30,26 odstotka), manj pa je bilo prehranskih izdelkov (12,98 odstotka), alkoholnih pijač in parfumov (6,91 odstotka), izdelkov za gospodinjstvo (2,97 odstotka) in zdravil (0,36 odstotka).