Hrup vpliva na naše zdravje

Večina se zaveda, da delo v hrupni tovarni, nenadni poki ali dolgotrajna izpostavljenost glasni glasbi lahko poškodujejo naš sluh. O tem, kakšne so škodljive posledice okoljskega hrupa, pa kljub temu, da ta v zadnjih desetletjih vztrajno narašča, vemo bistveno manj.

Promet po avtocestah, življenje v bližini železnice, letališča, nad lokalom, ki je odprt pozno v noč, ali v bloku, v katerem sosedje neprestano obnavljajo stanovanja, prirejajo bučne zabave ali so preprosto glasni pri svojih vsakodnevnih aktivnostih, prav tako vplivajo na naše zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoljski hrup lahko na različne načine vpliva na zdravje in počutje ljudi. Težave se lahko kažejo kot motnje pogovora, vznemirjenost in motnje spanja; hrup pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju in vpliva na socialno vedenje.

»Učinki okoljskega hrupa na socialne in vedenjske spremembe so pogosto zapleteni, subtilni in posredni. Ljudje so zaradi hrupa lahko vznemirjeni, občutijo jezo, razočaranje, nezadovoljstvo in nemoč. Vznemirjenost je v splošnem povezana z direktnim učinkom hrupa na različne aktivnosti, kot so pogovor, koncentracija, počitek in rekreacija,« pojasnjuje dr. Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja.

V Sloveniji so že v raziskavi Slovensko javno mnenje v letih od 1973 do 2003 anketirance spraševali, ali jih moti hrup v življenjskem in delovnem okolju. »Raziskava je pokazala, da se povečuje število tistih, ki jih hrup moti, in zmanjšuje število tistih, ki jih ne. Tudi Evropa ugotavlja, da je hrup vedno bolj moteč, Svetovna zdravstvena organizacija pa je že leta 1999 izdelala smernice, v katerih ugotavlja, da hrup ni nevaren za zdravje samo zato, ker povzroča poškodbe sluha, ampak ima tudi druge negativne učinke na zdravje in počutje,« pravi Jeramova.

Strokovnjaki opažajo, da za prebivalce predvsem v urbanem okolju predstavlja največji problem prav hrup zaradi prometa. »Hrupa v okolju je vedno več, ker je več prometa, čeprav je dejstvo tudi to, da se sodobni avtomobili, vlaki in letala zdaj izdelujejo tako, da so manj glasni.« V prometu, pravijo raziskave, se ljudje še najmanj vznemirjajo zaradi hrupa vlaka, sledijo avtomobili in nato letala. »Vlaki prihajajo občasno, v vzorcu, ki je vedno enak. Ljudje se na ta ritem navadijo. Morda jih celo zmoti, če vlaka ni ob običajni uri,« razloži dr. Sonja Jeram. A to, poudarja, še zdaleč ne pomeni, da hrup, ki smo se ga navadili, ne vpliva na naše zdravje. Posebej moteč je ponoči, ko se mu težje izognemo.

»Če smo čez dan na cesti ali v lokalu, ki je hrupen, gremo lahko ven, se distanciramo. Ponoči, med spanjem, je to skorajda nemogoče. Veliko ljudi sicer meni, da so se na hrup navadili - ker se ponoči ne prebujajo, ker brez težav zaspijo, ker se zjutraj zbudijo in nimajo nobenega občutka utrujenosti. Raziskave pa kažejo, da kakovost spanja kljub vsemu ni enaka kot v mirnem okolju.«

Okoljski hrup je zelo lokalna težava, še pravi Jeramova. Tistih, ki so daleč, ne moti več. Zato poudarja, da je pri reševanju konfliktov, povezanih s hrupom, vedno potrebno iskati kompromis med povzročitelji hrupa in tistimi, ki jih ta moti. »Ko obravnavamo učinek hrupa na vznemirjenost ljudi, je pomembno omeniti, da je stopnja vznemirjenosti odvisna tudi od koristi, ki jo za prebivalce predstavlja vir hrupa. Na primer, hrup kosilnice lastnika, ki kosi svoj travnik, ne moti, je pa lahko moteč za sosesko, posebno, če gre za opravilo v zgodnjih jutranjih urah ali za čas počitka ob koncu tedna.«

Prav zato je tako težko postaviti mejo, ki bi določala, kdaj neki zvoki iz okolja predstavljajo hrup, ki negativno vpliva na človeka, in kdaj ne. Ljudje smo pač različno občutljivi. Mejne vrednosti je potrebno postaviti in upoštevati tako, da zaščitimo tudi bolj občutljive prebivalce.