Največkrat fotografirani del Helsinkov, luteranska katedrala. Stopnice pozimi služijo za sankališče, poleti pa je to najtoplejši del mesta.

O snegu in cenah (2)

Helsinki. Metropola z milijonom prebivalcev se lahko pohvali z dejstvom, o katerem je pisal tudi newyorški Times: Helsinki spadajo med najbolj zaželena mesta za bivanje, tukajšnji prebivalci so po ocenah strokovnjakov tudi med najbolj zadovoljnimi na svetu. Kljub temu da je januarja ob petih popoldne že skoraj trda tema in da mraz hitro obarva lica še tako hladnih Fincev. Nebo pa je prekrasno. Zgoraj se prelivajo svetlo modra, oranžna in vijolična. Pa ta nežna belina pod njim. Danes sem potrdila spoznanje, da ga obožujem. Obožujem hojo po snegu in spremljanje čevlja, ki si utira pot po njem. Obožujem, kako se sneg rahlo useda na veje. Obožujem gledati v nebo s široko odprtimi usti in s stegnjenim jezikom okušati sneg. Obožujem, ko se zaradi vetra snežinke zaletavajo v moj obraz.

 

In obožujem kavo, ki tu še zdaleč nima tako dobrega okusa, kot jo imamo doma. Pa vseeno, Finci spadajo med največje potrošnike kave (in sladoleda ter seveda, alkohola) na svetu. H kavi najpogosteje naročijo »pullo« ali »korvapuusti«, značilni finski sladici. Gre za sladki pecivi iz kvašenega testa. Prva rahlo spominja na naše krofe ali nekakšne mafine z različnimi posipi, največkrat sladkorjem ali maslom. Druga sladica je cimetova »rola«, ki tako omamno diši, da bi si najraje zdaj eno spekla. Tisto, ta zmrznjeno. »Kahvi ja pulla« je torej tisti značilni finski stavek (takoj za »Yksiolutkittos« (eno pivo, prosim)).

 

Pa cene? Pivo šest evrov, kava povprečno nekaj nad dva, sladica blizu tri evre. Pa ostalo? Za eno ubogo striženje vam Finci računajo povprečno 60 evrov. In če se želite še »poštrihati«, plačate nekaj več kot stotaka. In če se želite »poštrihati«, drage dame, same doma, boste za najcenejšo barvo odštele dobrih deset evrov. Zdaj se torej soočam z dejstvom, da med študentsko izmenjavo postanem dolgolaska ali pa se odpravim v Ikeo po škarje. No, nekatere stvari, ki jih v Sloveniji vsekakor manjka, pa so »bolšjaki« in trgovine iz druge roke. Za kratko majico sem odštela 0,20 evra. Na bolšjaku svoj prostor najdejo različne drobnarije, kot so ogrlice, figurice in podobno, pa tudi na malo večjih drobnarijah - posoda, cunj še in še, od zimskih do takih tako zelo kratkih in poletnih, da se vprašaš, ali jih imajo Finci dejansko sploh kdaj možnost obleči. Pa drsalke, škornji, plašči, na svoj račun pa pridejo seveda tudi ljubitelji. Svojo "kramo" lahko na sejmu tudi prodaš - morda se pred odhodom v svojo ljubo "matkurjo" tam znajdem tudi jaz s kakšno obarvano cunjo in odvečnimi malenkostmi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 17. april 2007 / 07:00

Zaljubljen v star denar

Jure Meglič bo jutri star 32 let. Lani je doktoriral in postal podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter podžupan Občine Tržič. Prve funkcije je imel pri tabornikih.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...