Največkrat fotografirani del Helsinkov, luteranska katedrala. Stopnice pozimi služijo za sankališče, poleti pa je to najtoplejši del mesta.

O snegu in cenah (2)

Helsinki. Metropola z milijonom prebivalcev se lahko pohvali z dejstvom, o katerem je pisal tudi newyorški Times: Helsinki spadajo med najbolj zaželena mesta za bivanje, tukajšnji prebivalci so po ocenah strokovnjakov tudi med najbolj zadovoljnimi na svetu. Kljub temu da je januarja ob petih popoldne že skoraj trda tema in da mraz hitro obarva lica še tako hladnih Fincev. Nebo pa je prekrasno. Zgoraj se prelivajo svetlo modra, oranžna in vijolična. Pa ta nežna belina pod njim. Danes sem potrdila spoznanje, da ga obožujem. Obožujem hojo po snegu in spremljanje čevlja, ki si utira pot po njem. Obožujem, kako se sneg rahlo useda na veje. Obožujem gledati v nebo s široko odprtimi usti in s stegnjenim jezikom okušati sneg. Obožujem, ko se zaradi vetra snežinke zaletavajo v moj obraz.

 

In obožujem kavo, ki tu še zdaleč nima tako dobrega okusa, kot jo imamo doma. Pa vseeno, Finci spadajo med največje potrošnike kave (in sladoleda ter seveda, alkohola) na svetu. H kavi najpogosteje naročijo »pullo« ali »korvapuusti«, značilni finski sladici. Gre za sladki pecivi iz kvašenega testa. Prva rahlo spominja na naše krofe ali nekakšne mafine z različnimi posipi, največkrat sladkorjem ali maslom. Druga sladica je cimetova »rola«, ki tako omamno diši, da bi si najraje zdaj eno spekla. Tisto, ta zmrznjeno. »Kahvi ja pulla« je torej tisti značilni finski stavek (takoj za »Yksiolutkittos« (eno pivo, prosim)).

 

Pa cene? Pivo šest evrov, kava povprečno nekaj nad dva, sladica blizu tri evre. Pa ostalo? Za eno ubogo striženje vam Finci računajo povprečno 60 evrov. In če se želite še »poštrihati«, plačate nekaj več kot stotaka. In če se želite »poštrihati«, drage dame, same doma, boste za najcenejšo barvo odštele dobrih deset evrov. Zdaj se torej soočam z dejstvom, da med študentsko izmenjavo postanem dolgolaska ali pa se odpravim v Ikeo po škarje. No, nekatere stvari, ki jih v Sloveniji vsekakor manjka, pa so »bolšjaki« in trgovine iz druge roke. Za kratko majico sem odštela 0,20 evra. Na bolšjaku svoj prostor najdejo različne drobnarije, kot so ogrlice, figurice in podobno, pa tudi na malo večjih drobnarijah - posoda, cunj še in še, od zimskih do takih tako zelo kratkih in poletnih, da se vprašaš, ali jih imajo Finci dejansko sploh kdaj možnost obleči. Pa drsalke, škornji, plašči, na svoj račun pa pridejo seveda tudi ljubitelji. Svojo "kramo" lahko na sejmu tudi prodaš - morda se pred odhodom v svojo ljubo "matkurjo" tam znajdem tudi jaz s kakšno obarvano cunjo in odvečnimi malenkostmi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / / 07:00

Izčrpani Peterka v bolnišnici

Kranj - Kot so danes sporočili iz Smučarske zveze Slovenije so, zaradi izčrpanosti in psihičnih pritiskov v bolnišnico v Begunjah sprejeli pomočnika trenerja slovenske ženske rep...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.