Občina se bo javila na razpis

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šenčur / ponedeljek, 20. februar 2012 / 06:00

Občina Šenčur bo skušala za obnovo Blagnetove hiše, ki so jo v sredo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, pridobiti nepovratna sredstva.

Šenčur - Občinski svet Občine Šenčur je na februarski seji Blagnetovo domačijo v središču Šenčurja razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, ki je zadnji in edini primerek zidane nadstropne hiše s povsem lesenim nadstropjem in lesenim gankom pod streho na območju občine Šenčur, bo treba v prihodnosti temeljito obnoviti, občina kot lastnik domačije pa je z njeno razglasitvijo za kulturni spomenik pridobila možnost, da se prijavi na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za razvoj podeželja, Ukrep 323 - obnova kulturne dediščine in spomenikov, na katerem bodo razdelili tri milijone evrov nepovratnih sredstev. »Treba bo pohiteti, saj je zadnji rok za prijavo 25. februar,« je občinsko upravo opozorila Mojca Tercelj Otorepec iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Prihodnja raba Blagnetove hiše še ni znana. Župan Miro Kozelj je že pred časom pojasnil, da bi bilo možno vanjo iz občinskega muzeja preseliti stalno razstavo umetniške keramike, edine tovrstne v Sloveniji, občina pa namerava za mnenje povprašati tudi občane. Ko je Gorenjski glas maja 2009 o tej temi izvedel anketo med občani Šenčurja, jih je 26 odstotkov odgovorilo, da bi morali v Blagnetovi hiši urediti občinski muzej, petini se je domačija zdela najbolj primerna za mladinske dejavnosti, 19 odstotkom pa za knjižnico. Trinajst odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi morali v njej urediti občinska stanovanja, prav takšen delež občanov pa je zagovarjal mnenje, da bi domačijo namenili dejavnostim kulturnih društev.

Po razlagi kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, je Blagnetova domačija izjemen primer ohranjene kmečke arhitekture v jedru razvijajočega se naselja, ki s svojo arhitekturno zasnovo in urbanistično postavitvijo predstavlja lep vpogled v zgodovinski in etnološki razvoj objekta in naselja. Kmečka hiša je v osnovi domačija iz druge polovice 18. stoletja, ki se je ohranila do današnjih dni, predstavlja pa najpomembnejši element dediščine preteklih kmečkih gradenj na območju občine Šenčur.