Ta norčavi pustni čas

»Slovenci imamo radi pust in se veselimo pustnega časa - rajanja, maskiranja in dobre hrane. Seveda je treba vse skupaj zaliti z dobro kapljico in takrat pod masko največkrat pozabimo, kdo smo. Vsaj za en dan v letu … Pust je premični praznik, vendar je pustni dan vedno določen, to je pustni torek. Konec pustnih norčij nastopi na pepelnično sredo, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Post je bil nekdaj zelo strog, zato so hoteli ljudje izkoristiti čas pred njegovim začetkom, se poveseliti ter si zraven privoščiti še obilo pijače in hrane. To obdobje vzdržnosti in odrekanja mesu ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Izraz pust je v slovenščini okrnjen, saj bi se moral glasiti: pusti meso! V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski izraz karneval - iz latinskega 'carnem levare' - pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi na splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami; vse to se je razširilo po svetu.«

 

Gornje besede naj bodo za uvod v letošnjega pusta, ki se nam zgodi v naslednjih dneh. Vzete so iz imenitne knjige, ki jo je napisal in predvsem »naslikal« fotograf in publicist Primož Hieng in ji dal naslov Ta norčavi pustni čas. Knjiga, ki je fotografska monografija, je nastala tako, da je deset let obiskoval slovenske kraje s pustovanjem, ki ima v vsakem od njih že staro in dolgo tradicijo in se hkrati suvereno nadaljuje v 21. stoletje. »Maske in šege sem želel videti in spoznati tam, kjer so doma. Sprva sem do njih prihajal nekoliko sramežljivo, saj nikakor nisem želel, da bi v duhu sodobne tradicije kakorkoli vplival na pustno dogajanje, ki so ga prej živeli in doživeli brez sodobnega fotografskega aparata. Zato upam, da sem svoje delo opravljal dovolj diskretno, neopazno, da nisem bil moteč in nikomur v napoto. In sem bil vesel, če sem bil za pustno skupino vsaj toliko zanimiv, da sem hote ali nehote postal del njihovih pustnih šeg. Tega mi nihče ne more vzeti, pa naj me skuša še tako prepričevati. Niti se ne sprašujem, ali sem poklican za to, da vam na naslednjih straneh z besedo in sliko pričaram pustno vzdušje in razpoloženje Slovenije v prvem desetletju 21. stoletja …«

 

 

Posnel je »kakšnih dvajset, morda celo trideset tisoč fotografij mask, maskirancev, našemljencev, pustnih šeg in običajev - od Drežnice in Drežniških Raven, italijanskega Vrha pa vse do Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz in še bolj oddaljenih krajev na robu Goričkega«. Kar je videl, nam posreduje v slikah, tem pa vsakič doda še besedni opis. Pod slikami ni stvarnih podpisov, kar nekatere moti, a avtor je najbrž hotel, da fotografije govorijo s svojo slikovno močjo brez besedne podpore in motnje. Naslovi poglavij povedo, katere kraje je obiskal: Pust v Drežnici, Šemljenje v Drežniških Ravnah, Liški pustje, Pust v Grgarskih Ravnah, Cerkljanski lavfarji, Škoromati iz Hrušice v Brkinih, Pregarske šjme. Podstenjski fehtarji, Šjme iz Vrbovega, Vrbiške šjme, Brdanske šjme, Pustni karneval v Cerknici, Pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah, Pust v Ponikvah, Žagoričke mačkare, Koši šoštanjski, Pol stoletja ptujskega kurentovanja, Kurent - demon s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz in Slovenskih goric, Cigani z Dornave, Fašenk v Markovcih, Orači iz Okiča, Borovo gostüvanje. Nekateri od teh naslovov vam bodo zveneli zelo znano, drugi ne, a jih tu ne moremo razlagati; poglejte v knjigo in spoznali jih boste.

 

Če bi gornje točke vnesli na zemljevid Slovenije in jih označili z rdečimi pikami ali maskami, bi videli, da niso raztresene enakomerno po vsej državi. Največji koncentraciji sta očitno na jugozahodnem in severovzhodnem obrobju. Na Gorenjskem bi našli samo en »punkt« in še ta je na gorenjskem vzhodu: Pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah. Kaj to pomeni? Da smo Gorenjci prepusti za pustovanje? Naj bo tako ali drugače, ne gre samo za organizirane karnevale večjih razsežnosti in z dolgo tradicijo. Pust je lahko tudi osebni izziv in priložnost za manjše skupine pustnih tovarišev. »Pust je res poseben praznik, morda dan pozabe, morda dan naše notranje spreobrnitve. Morda celo prelomnica v življenju.« Pust 2012 je tu, izkoristimo priložnost.