Velika pozornost odnosom s sosedi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 17. februar 2012 / 06:00

V dvanajstčlanski ministrski ekipi je tudi Karl Erjavec, Gorenjec, doma v Naklem, ki ima za seboj tudi največ ministrskih izkušenj. Kako bo deloval kot zunanji minister, je povedal v petek tik po izvolitvi.

Ljubljana - Karl Erjavec je bil v Pahorjevi vladi minister za okolje, vendar mandata ni izpeljal do konca, v prejšnji Janševi vladi pa je vodil resor za obrambo. V petek, ko je državni zbor potrdil novo Janševo ministrsko ekipo, je že tretjič postal minister, tokrat za zunanje zadeve. Kaj pričakuje od dela te vlade?

»To bo vlada za izhod iz krize, v kateri nas čakajo težki časi. Prepričan pa sem tudi, da naši državljani razumejo, v kakšni situaciji smo, da ne moremo več porabiti, kot ustvarjamo, da se ni mogoče še bolj zadolževati in da bo treba racionalno trošiti javni denar. Na teh področjih pričakujem težke dialoge s sindikati in delodajalci, prav tako tudi o pokojninski reformi. Veseli pa me, da smo v koalicijski pogodbi dobro zaščitili interese upokojencev, kar je bil eden od pogojev za vstop stranke DeSUS v koalicijo.«

Katere bodo vaše prve naloge na čelu zunanjega ministrstva?

»Prva bo profesionalizacija dela na ministrstvu, kar pomeni, da ne bom dopuščal vdora dnevne politike na področje zunanjih zadev. Aktivnejša bo tudi vloga do oblikovanja stališč, saj je po mojem mnenju zunanje ministrstvo večkrat zgolj opazovalec, zlasti ko gre za odločitev glede Evropske unije, OZN in zveze NATO.«

Kakšno politiko napovedujete v odnosu do sosednjih držav?

»Poseben poudarek bo ministrstvo dalo tudi krepitvi odnosov s sosednjimi državami, zlasti s Hrvaško. Takoj bom predlagal sestanek s kolegico, zunanjo ministrico Vesno Pusić. Odnose s Hrvaško je treba okrepiti, čeprav se bo mejni spor reševal z arbitražnim sporazumom. Poleg mejnega imamo še nekaj odprtih vprašanj, denimo v zvezi z varčevalci Ljubljanske banke in skladiščenjem jedrskih odpadkov. Kar zadeva odnose z Italijo, bo spomladi srečanje ministrov dveh vlad, kjer bo priložnost, da obravnavamo nekatera odprta vprašanja, kot so položaj slovenske manjšine, umeščanje plinskih terminalov in problem vrnitve kulturne dediščine. Pri odnosih z Avstrijo bomo pozorno spremljali, kaj se bo dogajalo v zvezi z novim zakonom, ki naj bi drugače uredil pravice narodnostnih skupnosti, podobno bo položaj slovenske narodnostne skupnosti tudi predmet pri odnosih z Madžarsko, kjer naj bi prišlo do čim prejšnjega srečanja med vladama, ki so sicer že tradicionalna. Poleg tega je treba pozornost nameniti zahodnemu Balkanu: pristopanju Srbije k EU, tudi Črne gore in Makedonije, posebno pozornost bom namenil tudi Bosni in Hercegovini, ki je ključni faktor za stabilnost na zahodnem Balkanu. Na vseh teh področjih nas čaka veliko dela.«

Precej prahu je dvignilo določilo v koalicijski pogodbi, naj se gospodarska diplomacija preseli v ministrstvo za gospodarstvo, čemur ste nasprotovali?

»Mislim, da to ni več vprašanje in da bo prišlo do soglasja koalicijskih partnerjev, da gospodarska diplomacija ostane na zunanjih zadevah, saj je nesmiselno menjati stvari, ki dobro delujejo. Menim, da je tudi po drugih državah ureditev taka, da se te dejavnosti izvajajo v okviru zunanjega ministrstva.«

Kdo bodo vaši državni sekretarji?

»Na današnji seji vlade bom predlagal dva državna sekretarja, dva visoka profesionalca, ki imata izkušnje iz Bruslja, enega kot veleposlanika zveze NATO, enega kot veleposlanika EU. To sta gospoda Igor Senčar in Božo Cerar. Trudil se bom, da bom imel okoli sebe profesionalno ekipo, da ne bo prostora za vdor dnevne politike.«