Drugi odgovor dr. Pavšlarju

Glede na to, da nisem iniciator razprave o arheoloških izkopavanjih v Kranju, prosim spoštovano uredništvo, da objavi še ta (drugi) odgovor dr. Pavšlarju – tretjega zanesljivo ne bom pisal.

O primernosti ali neprimernosti mojih očitkov dr. Pavšlarju naj odločajo bralci, menda pa je vsakemu jasno vsaj to, da moja argumentacija pomeni utemeljevanje teh očitkov. O kakšnem molku je potem govora?

 

Očitno moram ponoviti, da natančnega obsega poškodb pod nivojem gradbenega posega za vsak primer posebej arheološka stroka ne more napovedati. Tega ne more niti gradbena niti kaka druga stroka in seveda tudi ne podpisani. Lahko pa te poškodbe glede na izkušnje okvirno predvidimo. Ker pa je poškodba ali uničenje arheoloških ostalin nepovraten akt, je treba – kot v marsikateri drugi stroki – ravnati po načelu: predvsem nič škoditi. Vibracije ob utrjevanju podlage, o katerih sem govoril na sestanku in ki jih dr. Pavšlar pogreša v mojem odgovoru, seveda sodijo v sklop dinamičnih poškodb, ki jih omenjam. Menda ne bo sedaj treba pojasnjevati pomena tako splošno poznanih izrazov.

 

Potem ko se je ocena arheološkega potenciala Glavnega trga, ki jo je dala KS Center, izkazala za povsem zgrešeno, nam dr. Pavšlar ponuja novo metodologijo arheoloških raziskav. Zahteva namreč, da se izkopava zgolj do globine gradbenega posega. Tudi ta zahteva izvira iz nepoznavanja stroke. Vertikalna stratigrafija v arheologiji je dokaj zapleten sklop medsebojno povezanih odnosov med posameznimi stratigrafskimi enotami. Interpretacija posameznih stratigrafskih enot v zgornjih slojih je bistveno odvisna od njihovega odnosa do spodnjih. Zakaj je to v Kranju še posebej pomembno, je dolga zgodba in zahteva precej predznanja, zato je tudi ne nameravam razlagati na tem omejenem prostoru. Lahko pa si dr. Pavšlar pri kakem raziskovalcu ogleda grafično rekonstrukcijo vertikalne stratigrafske analize (t. i. Harrisovo matriko) in se prepriča, da se - ne glede na poškodbe stratigrafskih enot, ki bi ostale pod nivojem gradbenega posega – teh enot ne da ločiti brez izgube številnih podatkov in verodostojnosti interpretacije. Obstajajo pa tudi specifične situacije, ko je moč projekt tako prilagoditi, da se izognemo arheološkim izkopavanjem – to smo npr. storili na Jelenovem klancu.

 

Dr. Pavšlar bistvo problema vidi kar v nekakšni zaroti, ki naj bi jo izvajalec in nadzornik skovala na račun investitorja in KS Center. Insinuacije o nekakšnem »usklajenem javnem nastopanju« izvajalca in nadzornika ter domnevnemu zanemarjanju javnega interesa s strani ZVKDS OE Kranj ter nedokazane in neosnovane trditve o domnevno neutemeljenih zahtevah po širitvi raziskav, poljubnem igračkanju arheologov itd. so podlo podtikanje nekoga, ki je izgubil občutek za težo svojih lastnih besed. ZVKDS OE Kranj nadzira kvaliteto dela raziskovalca in skrbi, da se arheološka dediščina ne uničuje, vse ostalo (cena, roki, dinamika dela, morebitni penali itd.) je v pristojnosti investitorja in nikogar drugega. Določena je s pogodbo in predpisi in v to se ZVKDS OE Kranj ne spušča.

 

Da je javni interes na področju varstva kulturne dediščine slabo opredeljen, ni dejstvo, pač pa domneva dr. Pavšlarja. Dokler so bile v gradu Khislstein zgolj pisarne, se je seveda dalo izogniti zahtevi po zagotovitvi dostopa za gibalno ovirane osebe (torej upoštevati izjemo, ki velja za kulturne spomenike). Ko pa je bil grad preurejen od vrha do tal v razstavne prostore Gorenjskega muzeja, je postala popolna dostopnost vitalni interes in smisel celotnega projekta, jasno izražena tudi s strani uporabnika. Uveljavljena je bila rešitev, ki je spomenik minimalno prizadela in je reverzibilna. Arhitekturne detajle tega projekta pa je seveda treba ocenjevati v kontekstu celotnih arhitekturnih intervencij na obravnavanem kompleksu. Sicer pa to nima zveze s problemom arheoloških raziskav v Kranju in ocenjevanje arhitekturnih stvaritev v Kranju ni v moji pristojnost, zato je treba očitke ali vprašanja nasloviti drugam.

 

Dr. Pavšlar vztrajno zamenjuje vzrok in posledico: šotor na Glavnem trgu ni bil postavljen zaradi arheoloških raziskav, pač pa zaradi obnove trga (katere posledica so arheološke raziskave). Poziv podpisanemu, da skrči obseg obveznih arheoloških izkopavanj v mestnem jedru, razumem kot poziv pravnika, naj ne upoštevam predpisov. To pa bi bila resnično samovolja.

 

Ne glede na napade dr. Pavšlarja se bo – vsaj kar zadeva skrbi za arheološko dediščino v Kranju – vendarle moral omejiti na svoje pristojnosti, ki niti niso pristojnosti lastnika.

 

Dr. Milan Sagadin

 

S tem odgovorom zaključujemo polemiko o arheoloških raziskavah v Kranju.

 

Uredništvo