Zavodnik kmetuje biodinamično

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Ko se odločiš za biodinamiko, to ni več samo metoda kmetovanja, ampak način življenja - spremeniš navade v prehrani, uporabljaš ekološka čistila, paziš na okolje," pravi Franc Zavodnik z Brega pri Žirovnici, eden od šestih biodinamičnih kmetov na Gorenjskem.

Breg - Franc ima po mamini strani korenine na Bregu pri Žirovnici, tu je začel tudi obiskovati osnovno šolo. Ko je oče po vrnitvi od partizanov postal oficir, so se selili po Hrvaški in Sloveniji, šele po njegovi upokojitvi so se ustalili v Grosupljem. Franc je vedno rad zahajal na Breg, kjer mu je stric tudi podaril kos zemlje. Tam je pred štiridesetimi leti naredil hiško, iz tiste je potlej nastala malo večja hiša, vikend … Poklicno se je posvetil gradbeništvu, le krajše obdobje po slovenski osamosvojitvi je delal v politiki. Ko ga vprašamo, zakaj se je potlej zapisal tudi kmetovanju, pove, da je to daljša zgodba. »Po Titovi smrti sem spoznal, da se politika zlorablja za neko idejo, zato sem izstopil iz partije. Po tem sem iskal nov navdih, tako sem se začel ukvarjati z jogo, ezoteriko … Ko sva s sedanjo ženo potovala po Avstraliji, sva se s tamkajšnjim domorodcem, Aboriginom, pogovarjala o pogledih na svet. »Zahodna civilizacija je že dvakrat propadla in tako, kot delate zdaj, bo še tretjič. Preveč ste izgubili stik z naravo, s kozmosom, z ritmi, mi je dejal in mi dal misliti,« pravi Franc, ki je tri mesece po vrnitvi iz Avstralije kupil zemljišče na Bregu in se odločil, da bo na njem kmetoval brez »kemije«, naravi prijazno … »Vedel sem, kaj bi rad, a nisem vedel, kako. Nakupil sem veliko knjig o ekološkem kmetovanju, a nisem nič razumel. Ko mi je v roke prišel setveni koledar od Marije Thun, na katerem je bil tudi naslov društva Ajda Vrzdenec, prvega biodinamičnega društva v Sloveniji, sem se odločil za šolo biodinamike. Hitro sem ugotovil, da je to tisto, kar iščem,« je dejal Franc in dodal, da so se v letu 2002 vključili v kontrolo biodinamičnega kmetovanja, dve leti kasneje pa so že pridobili certifikat Demeter, s katerim izkazujejo spoštovanje standardov biodinamičnega kmetovanja.

Uporabljajo le to, kar sami ustvarijo

In kaj je bistvo tovrstnega kmetovanja? »Pri konvencionalem kmetovanju je dovoljeno uporabljati vsa registrirana kemična sredstva, pri integriranem, ki je slovenska posebnost in je v nasprotju s konceptom Evropske unije, omejeno število tovrstnih sredstev, pri ekološkem kmetovanju le tista, ki so izdelana na osnovi naravnih materialov oz. surovin. Pri biodinamičnem kmetovanju uporaba kemičnih sredstev ni dovoljena, uporabljamo lahko le tisto, kar sami ustvarimo. Za gnojenje oz. za izdelovanje komposta je osnova gnoj živali - krav, ovc, koz, perutnine, zato morajo biti na biodinamični kmetiji tudi živali. Gnoj zložimo v t. i. grede ali grebene, vanj damo kompostne pripravke iz koprive, rmana, kamelice, hrastovega lubja in regrata, vse skupaj poškropimo z baldrijanom, nato to pokrijemo z zastirko ali s slamo, pritegnemo »k sodelovanju« deževnike in pustimo šest mesecev. Ko deževniki zapustijo kompostni kup, je zgodba zaključena,« pojasnjuje Franc in poudarja, da se proti škodljivcem in boleznim bojujejo predvsem preventivno. Sadno drevje škropijo z apneno drozgo, ki je zaščita proti škrlupu, boleznim … Če se na češnji pojavijo uši, jih preganjajo s pripravkom iz koprive. Proti ušem uporabljajo tudi neemovo olje, ki poslabšuje razmere za razmnoževanje. Velik poudarek dajejo tudi kolobarju. Rastline razporedijo v štiri skupine - list, plod, cvet, korenina, vrt pa na štiri polja. Vsako leto skupine rastlin na vrtu premestijo za eno polje naprej, tako dobijo štiriletni ciklus. Rastline sejejo in jih obdelujejo le ob dnevih, ki so po setvenem koledarju za to najprimernejši, to se potlej pozna tudi pri količini in kakovosti pridelka.

Pri Zavodniku obdelujejo nekaj manj kot hektar in pol zemljišča - približno pol hektarja je sadovnjaka, toliko je tudi njiv, drugo so travniki. V sadovnjaku je največ češenj, na njivah pridelujejo v glavnem stare sorte žit, med njimi tudi staro egipčansko pšenico kamut, ter različne vrste zelenjave. Od živali imajo kokoši, race, gosi in ovce pasme belokranjska pramenka. »Na začetku smo pridelovali le za lastne potrebe ter za sorodnike, prijatelje in znance, pred dvema letoma smo pridelke začeli prodajati doma in potlej tudi v Radovljici, na prvi biodinamični tržnici v Sloveniji.«

Zdravo bivanje v zdravem okolju

Na kmetiji so vsi objekti iz lesa - streha je iz skodel, žlebovi so leseni. Ker je posestvo na kmetijskem zemljišču, ne morejo napeljati vodovoda in električnih vodov, brez vode in elektrike pa tudi ne morejo kmetovati. Za zalivanje vrtnin in za živali uporabljajo meteorno vodo, ki so jo z vseh streh speljali v dvajsettisočlitrski zbiralnik, za kuho jo enkrat na teden pripeljejo iz vasi. Elektriko pridobivajo iz sončne energije, občasno uporabljajo še agregat, načrtujejo tudi postavitev kanadske elise, ki že pri slabem vetru proizvaja električno energijo. Usmerjajo se tudi v ekološki turizem. V vasi, kjer so imeli vikend, so zgradili objekt, ki ga želijo spremeniti v turistično kmetijo oz. v bio-nastanitveni objekt, v katerem bi gostom ponujali zdravo bivanje v zdravem okolju. V objektu bo šest apartmajev, prva restavracija s ponudbo hrane, pridelane na biodinamični način, možnosti za alternativne terapije … Če bodo v okviru projekta, s katerim so bili uspešni na natečaju čezmejnega sodelovanja Future Ideas Karawanks, pridobili finančne vire, bodo objekt odprli že do konca letošnjega leta.

V Sloveniji trideset biodinamičnih kmetov

»Pred desetimi leti so me sosedje malo čudno gledali, češ le kaj se gre Zavodnik, nima pojma o kmetovanju. Na začetku je tako, da vsako novost spremlja skepsa, a s pomočjo stroke in medijev smo tudi biodinamiki postali bolj sprejemljivi. Za nas so pomembni kupci, ki so bistveno bolj ozaveščeni. Povpraševanje po ekološko ali biodinamično pridelani hrani je občutno večje od ponudbe, v trgovinah je kar osemdeset odstotkov ekološke in kar 99 odstotkov biodinamične hrane uvožene,« pravi Franci, ki ob kmetovanju vodi tudi zavod Demeter, ki je vmesni člen med Demeter International in kmeti, ki pri nas kmetujejo na biodinamični način. Zavod je za zdaj pridruženi član Demeter International, na konferenci, ki bo letos v Sloveniji, pa bo postal polnopravni član, s tem pa bo v Sloveniji lahko samostojno upravljal z znamko Demeter. V okviru priprav na nadaljnjo širitev biodinamičnega kmetovanja poteka tudi usposabljanje dvajsetih mentorjev - svetovalcev. Na biodinamični način zdaj kmetuje 22 kmetij, letos se bo število povečalo za osem, cilj pa je, da bi jih do leta 2020 bilo sto in da bi s sedanjih dvesto hektarjev prešli na 1500 hektarjev.