Propadi niso dobri za nikogar

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 15. februar 2012 / 06:00

Lani je Gorenjska gradbena družba ustvarila okoli šestdeset milijonov evrov prometa oziroma največ v zgodovini. Zaradi nizkih cen pa pravega izkupička ni.

Kranj - Gospodarsko-finančna kriza že tri leta odločno kaže zobe gradbenim podjetjem. Propadu manjših in večjih gradbincev se z oklicem stečajnega postopka pridružuje Gradbinec GIP. Branko Žiberna, direktor Gorenjske gradbene družbe (nekdaj Cestno podjetje Kranj), ugotavlja, da je v Sloveniji le še okoli deset pravih gradbincev: »Vsak nov stečaj je zato slaba novica.«

Krizo so v Gorenjski gradbeni družbi občutili že v letih 2008 in 2009, vendar so kljub temu dobro poslovali vse do leta 2010. V tem letu se je začel propad številnih večjih gradbenih podjetij, kar je škodilo tudi drugim. »Prek naših terjatev smo tem podjetjem pustili veliko denarja. Mi v Vegradu, Gradisu, SCT in Gradbenem podjetju Bled približno milijon evrov, a to štejem za manjši greh. Huje je, da so v teh podjetjih spretni pravniki ali drugi svetovalci načrtovali stečaje in prisilne poravnave, zato so zavestno na javnih razpisih ponujali petdeset do šestdeset odstotkov nižje cene in že na začetku računali, da podizvajalcev ne bodo plačali,« pravi Žiberna.

Cene so strmoglavile, celotno slovensko gradbeništvo je utrpelo nepopravljivo škodo. Direktor Gorenjske gradbene družbe pravi, da so morali na trg z nizkimi cenami tudi sami, sicer zaposleni ne bi imeli dela. Tudi zato so leto 2010 sklenili pod pričakovanji. »Dela je bilo enako kot leto prej, le izkupička ni bilo. Lani smo opravili za petino več, po prvih ocenah bo rezultat pozitiven na nizkih gradnjah, nekoliko slabše je bilo na visokih gradnjah,« pojasnjuje Branko Žiberna.

Letos kaže bolje, saj imajo pri nizkih gradnjah (gradnja poljanske obvoznice, cesta v Davčo in več gradenj kanalizacij po občinah) zmogljivosti zapolnjene in tudi cene so nekoliko višje. Če ne bo pravih naročil pri visokih gradnjah (z Gradbenim podjetjem Tržič), bodo delavce prerazporedili na nizke gradnje. Pomemben in stalen vir dohodka je tudi vzdrževanje državnih cest. Po dokončanju avtocestnega križa so v podjetju sicer pričakovali več investicij v regionalne ceste, ki jih je država v zadnjih dveh desetletjih zanemarila, a je tudi tu zmanjkalo denarja. Nova vlada načrtuje varčevanje, zato bo manj investicij države, posledično tudi občin, a Žiberna računa na boljše črpanje evropske pomoči.

Novico o propadu Gradbinca GIP Žiberna ne sprejema z dobrimi občutki. Trg je kljub temu nasičen, na vsak razpis se javlja od deset do petnajst ponudnikov, a stečaji niso dobri za nikogar: »Podpiram zdravo konkurenco, saj obstaja nekakšno razmerje med investicijami in številom gradbincev v državi. Manj ko je slednjih, manj je tudi investicij. Propadi kažejo, da bo skupni obseg del še manjši. Po drugi strani ima Gradbinec svojo betonarno in železokrivnico, del kupcev betona bo najbrž prešel k nam.«

Danes je v podjetju petsto zaposlenih, od tega dve tretjini za nedoločen čas. Letos v podjetju večjemu številu delavcev (okoli petdeset) niso podaljšali pogodb za določen čas, a Branko Žiberna pravi, da je to običajno za zimske mesece: »V zadnjem letu smo odpustili štiri delavce na račun bistvenega padca proizvodnje asfalta. V letu 2006 smo proizvedli dvesto tisoč ton asfalta, v zadnjih dveh letih le še po 120 tisoč ton asfalta letno. Od štirih skupin, ki so to delale, smo morali eno odsloviti.«

Več let pogodbe o zaposlitvi za določen čas uravnavajo z gradbeno sezono, zato bodo prej omenjeno petdeseterico spomladi zaposlili nazaj. »Še leta 2002 smo imeli 420 zaposlenih, pred dvema letoma 505. Ker moramo paziti na vse stroške, se bomo morali racionalizirati tudi pri zaposlovanju,« napoveduje direktor. Stroški za plače so med pomembnejšimi, pred leti hitro povišanje minimalnih plač pa danes kaže plačno uravnilovko v Gorenjski gradbeni družbi. Po drugi strani, tako Žiberna, so cene gradbenih storitev padle, čeprav bi se morale povišati.

Že prej smo omenili novo vlado, od katere Branko Žiberna pričakuje, da ji bo uspelo ukrotiti tudi kreditni krč in bo tudi bolj prisluhnila gradbincem - z investicijami in na področju bančnih garancij. »Tudi sami bomo še naprej previdni. Novih strojev ne bomo kupovali. Na SCT-jevi dražbi smo sicer kupili nekaj tehnologije, s čimer se nam odpira možnost vzdrževanja avtocest. Več poslov moramo pridobiti še na visokih gradnjah in tako še bolj izkoristiti bazo materialov. Dela na nizkih gradnjah je dovolj, povsod pa moramo skrbno bedeti nad stroški,« recept za poslovanje v letu 2012 ponuja direktor Žiberna.