Neisha pravi, da je večni otrok in da se pri petdesetih vidi v peskovniku. (Foto: arhiv pevke (Sandra Pranjić))

Glasba me je privlačila že kot deklico

Neža Buh, ki jo bolj poznamo po njenem umetniškem imenu Neisha, je odlična pevka, v svoji karieri je prejela že obilico najvidnejših slovenskih nagrad in bila med najbolje prodajanimi in uspešnimi slovenskimi izvajalkami. Zanimalo nas je, kakšna je bila kot otrok in kdaj jo je pritegnila glasba.

Ste bili že kot majhna deklica navdušeni nad glasbo?

»Seveda, odkar vem zase, me je glasba privlačila. Že pri štirih letih sem veselo tipkala po velikem domačem klavirju v dnevni sobi. Starši so me takoj vpisali v nižjo glasbeno šolo in začelo se je …«

Kakšne spomine imate na otroška leta?

»Bila sem zelo priden otrok, bila sem radovedna, tako da sem zelo rada hodila v šolo. Veliko sem brala, hodila h krožkom, se ukvarjala s športom. Imela sem tudi veliko zdravstvenih težav, še posebej z očmi, tako da imam na tiste čase tudi grenkejše spomine. Nisem mogla v šolo v naravi, veliko sem manjkala v prvi polovici osemletke ipd. Ampak glasba me je razveseljevala, bila mi je najboljša prijateljica in ob njej sem pozabila vse težave in dala svoji domišljiji prosto pot.«

Kdo vas je spodbudil, da ste se intenzivneje začeli ukvarjati z glasbo?

»Veliko let je minilo, preden sem se 'skorajžila' za samostojno kariero. V bistvu sem čakala, kaj se bo zgodilo z zasedbami, z bendi, v katere sem bila vključena. Stvari se niso premikale na način, da bi bila zadovoljna z njim, tako sem stvari vzela v svoje roke. Ko sem se odločala za študij glasbe v tujini, mi je takratni prijatelj - producent, sedaj tudi menedžer Dejan Radičević ponudil sodelovanje in založniško pogodbo na osnovi enega samega demo posnetka. Ta je v obliki, kot sem ga posnela takrat, na prvi plošči Neisha - Neisha. Seveda sem rekla »ja«, čutila sem, da sem se prav odločila, in še zdaj sem srečna, da sem šla to pot.«

Prihajate iz glasbene družine. Kako je to vplivalo na vas v otroških iz mladostniških letih?

»Glasba je bila in je naša stalna spremljevalka. Sicer je bil doma velik poudarek na klasični glasbi, vsi otroci smo hodili v glasbeno šolo in tudi oče je igral trobento. Skupaj smo muzicirali na raznih prireditvah, jaz kot pianistka pa sem bila kar dežurna korepetitorka. Nekako samoumevno se mi je zdelo, da je okoli mene venomer hrup in da se 24 ur na dan v hiši nekaj sliši, pa naj bo to kitara ali pikolo.«

Katera glasba je na vas imela največji vpliv v različnih življenjskih obdobjih? Imate kakšne vzornike?

»Nikoli nisem imela nikogar, ki bi mu bila rada podobna. Vedno sem si želela sebe. Da bi bila jaz nekdo. Veliko glasbenikov spoštujem in mi je zelo pri srcu to, kar počnejo in tudi od njih se veliko naučim, posnemam pa jih nikoli ne. Preveč imam svoje glasbe, svojih melodij v glavi, še teh ne utegnem vseh zapeti, tako da za idole nimam niti prostora niti časa niti želje. Zelo rada pa poslušam Stinga, Petra Gabriela, The Script, U2, Rolling Stones, Zucchera ... Veliko izvajalcev mi je pri srcu, ne morem jih niti dosledno našteti. In vsi ti 'idoli' so pomembni, ker mi dajejo elan. Vedno razmišljam o tem in si prizadevam, da bi bolje pela, bolje igrala, bolje zvenela, bolje govorila in bila v napetih situacijah še bolj sproščena. Pomembno je, da se ne prenehamo učiti.«

Nekoč ste dejali, da ste večni otrok in da se vidimo pri petdesetih v peskovniku. Kako bi razložili to izjavo?

»Res je. Bistvo odraslosti je, da vso odgovornost prevzameš nase. Pa da zamenjaš hiško za barbike s pravim stanovanjem, voziček pa za avto. In igraš se dalje. V mojem peskovniku pa so še vedno najlepše potičke, vabljeni« (smeh).

Kaj bi svetovali mladim, nadarjenim pevcev in pevkam?

»Držijo naj se tega, da mora najprej glasba osrečevati njih. Slediti moraš svojim sanjam in prav nikomur ne smeš dovoliti, da ti jih vzame. Šele potem, ko si sam sebi dovolj všeč in prepričan vase, si lahko všeč drugim, ker si suveren in bodo ljudje uživali ob tem, ko te bodo gledali, kako uživaš na odru in delaš tisto, kar obvladaš. In zaradi tega si na svetu in to te neizmerno osrečuje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 13. marec 2007 / 06:00

Gorenjska univerza - zamujena priložnost?

Aleksander Ravnikar, Svetniška skupina SD

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 28. junij 2019 / 06:00

Sprememba režima v krožišču Primskovo

Kranj – Predvidoma v ponedeljek bodo v krožišču Primskovo v Kranju spremenili prometni režim, so opozorili s Policijske uprave Kranj. Postavljena bo zapora proti Britofu. Promet bo preusmerjen prek...

Gospodarstvo / petek, 28. junij 2019 / 06:00

Vloga za vračilo trošarine še do konca junija

Kranj – Kmetje lahko le še do konca junija uveljavljajo vračilo trošarine za gorivo, ki so ga lani uporabljali za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Vlogo lahko vložijo preko portala eCarin...

Tržič / petek, 28. junij 2019 / 06:00

Srednjeveški Gutenberški dnevi

Tržič – Kulturno-umetniško društvo Ampus vabi na Gutenberške dneve, ki bodo v soboto, 29. junija, med 9. in 19. uro. Srednjeveški dan se bo začel s sveto mašo v cerkvi sv. Jurija, ki stoji na manjš...

GG Plus / petek, 28. junij 2019 / 18:53

Simpatično brenčanje iz čmrljnjaka

Lojze Fuchs s Pristave pri Tržiču ima v domačem čmrljnjaku trenutno naseljenih devet panjev čmrljev. Pravi, da je čmrlj pridna žuželka, ki veliko koristnega naredi za naravo, a so ljudje na to že kar...

Tržič / petek, 28. junij 2019 / 18:51

Pokončen slovenski dan

Ob dnevu državnosti je bilo po Gorenjskem več slovesnosti, med njimi pri spominskem obeležju Policijsko veteranskega društva Sever na mejnem prehodu Ljubelj, kjer je bil slavnostni govornik minister z...