Kranj kot v času Prešerna

Letos že deseti Prešernov smenj je na kulturni praznik v središče Kranja zvabil množico obiskovalcev, ki so navdušeno spremljali množico prireditev, s katerimi so organizatorji skušali pričarati čas 19. stoletja, ko je Kranj postal tudi Prešernovo mesto.

Kranj – »Čeprav je France Prešeren tu preživel le zadnji dve leti življenja, je mestu vtisnil neizbrisen pečat. Tako se je uveljavil tudi slogan Kranj - Prešernovo mesto. S tem potrjujemo, da se zavedamo pomena kulturnih dobrin in skrbi za objekte stavbne dediščine. Mnoge med njimi namenjamo prav kulturnim dejavnostim. Lani je zaživela nova knjižnica, ki jo štejemo za najbolj sodobno v Sloveniji in širše, kompleks gradu Khieselstein je obnovljen za dejavnosti Gorenjskega muzeja in letne prireditve, deluje obnovljena Layerjeva hiša, obnovljene stolpe nekdanjega obzidja bomo v kratkem napolnili s programi,« je ob odprtju Prešernovega smnja poudaril kranjski župan Mohor Bogataj, ki se je, tako kot mnogi obiskovalci, razveselil tudi obiska častnega pokrovitelja letošnjega Prešernovega smnja, predsednika Republike Slovenije Danila Türka.

»Nisem prvič tukaj in všeč mi je, kako semenj živi s Kranjem in kako lepo se tu združujejo ne le umetniki, ampak vsi, ki pridejo na to prireditev. Vsi skupaj dajejo dobro podobo dejstvu, da je kultura bistvena prvina naše skupne identitete. Prireditev spominja na pomen 19. stoletja kot časa, v katerem so se za slovenski narod zgodile zelo pomembne stvari,« je dejal predsednik Danilo Türk in poudaril vlogo Franceta Prešerna in njegovega kroga odličnih literarnih ustvarjalcev. »Slovenska kultura in slovenska poezija sta spremljali vse najpomembnejše trenutke v razvoju našega naroda. Vznesene, zmagovite, pa tudi tiste, ki so bili označeni z negotovostjo, z občutkom tragedije in žalosti. Vselej je kultura pomagala narediti korak naprej. Tako mora biti tudi danes,« je dodal predsednik Türk, ki si je nato z zanimanjem ogledal prireditev, ki je napolnila ulice in trge Kranja, kulturne ustanove, pa tudi gostilne, kjer se je trlo obiskovalcev.

Posebno zanimivo je bilo v Narodni čitalnici, kjer so obiskovalcem predstavljali projekt oživitve Ribčevine, nesrečno slavne kmetije v Vrbi. »Pomagati želimo, da bo Ribčevina spet oživela. Za to je tisoč in en razlog, predvsem pa si želimo, da bomo vsi skupaj v Vrbi še raje, kot smo sicer,« je poudaril predsednik Odbora za projekt Ribčevina Slavko Mežek. Prav tako so zavrteli kratki film O, Vrba iz leta 1940.

»Zaradi slabega vremena in nizkih temperatur smo bili pred letošnjo prireditvijo precej zaskrbljeni, toda danes od desete ure naprej je mesto polno obiskovalcev, posijalo je sonce in mislim, da smo s pestrim programom in raznovrstno ponudbo razveselili obiskovalce letošnjega Prešernovega smnja,« je po še eni uspešni prireditvi povedala direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec.