Dočakala prve stopničke

Biatlonka Teja Gregorin se je v Oslu pri 31 letih veselila svojih prvih stopničk na tekmah svetovnega pokala.

Kranj - »Se že ponavljam. Želim si prvih stopničk.« To so bile besede naše najboljše biatlonke Teje Gregorin tudi pred letošnjo sezono. Nanje je morala kar dolgo čakati. Prišle pa so v Oslu, na Holmenkollnu, na sedmi od devetih postaj letošnjega svetovnega pokala. V nedeljo je bila tretja na tekmi s skupinskim startom.

Uspehi Faka so ji vlivali optimizem

»Res sem dolgo čakala na prve stopničke na tekmah svetovnega pokala. Dočakala pa sem jih ob pravem trenutku. Po dosedanji sezoni, ki ni potekala, kot sem si zamislila, so bile potrebne. Občutki so lepi, naj trajajo. Časa za proslavljanje pa ni. Podelitev, večerja in v posteljo,« je v nedeljo zvečer iz hotelske sobe na Norveškem za Gorenjski glas povedala 31-letna biatlonka iz Ihana. Po 38. mestu v sprintu in 30. na zasledovanju ni kazalo na takšen uspeh. Če k temu dodamo, da je bila v letošnji zimi le dvakrat med deseterico, je razumljivo, da so prve stopničke malce presenetile tudi njo. Je pa verjela, da je sposobna vrhunskih uvrstitev. Optimizma so ji vlivali nastopi moških kolegov, predvsem Jakova Faka. »Treniramo skupaj, in če veš, da gre nekaterim dobro, ti to vliva optimizma. Jakovi uspehi so mi bili dober motiv. Je pa res, da sem si tudi na tej tekmi želela uvrstitve okrog desetega mesta, višje si nisem upala pričakovati. Ne vem, če bi bilo danes kaj dosti drugače. Bistvene razlike v tako kratkem času od ene do druge tekme ne more biti. Sem pa do konca ostala zbrana na strelišču in tudi na progi sem se bolje počutila,« je pojasnila. Zadela je vseh dvajset strelov. »Mislim, da je bilo to drugič. Lep uspeh. Že na ogrevanju mi je bilo lahko streljati. Pride dan, ko z lahkoto vse opraviš,« je dejala tekmovalka, ki je v biatlon iz smučarskega teka prestopila leta 2002, na naše opažanje, da se je na strelišču zadržala dlje kot tekmice, pa odgovarja: »Porabila sem po dobre pol minute na streljanje, kar pomeni po trenutnih sposobnostih. Bilo je dovolj za stopničke. Včasih je bolje porabiti kakšno sekundo več in ostati brez kazenskega kroga. Pred sezono sem res računala, da bom streljala hitreje, in vmes mi je to že uspevalo. Ne vem, kaj vpliva na to. Odvisno je od vsake tekme posebej. Če na primer na zasledovalni tekmi napadaš iz ozadja, tvegaš bistveno več.«

Roka se ji v nedeljo ni zatresla niti na zadnjem postanku na strelišču in na progo je v zadnji krog odšla kot tretja, nekaj sekund za Francozinjo Marie Laure Brunet, medtem ko je kasnejša zmagovalka, Nemka Andrea Henkel imela dovolj prednosti za mirnejše nadaljevanje. Dišalo je po prvih Tejinih stopničkah. »Ko sem odhajala s strelišča, sem najprej pogledala nazaj in hitro verjela, da jih lahko osvojim. Za Francozinjo sem vedela, da jo bom prehitela. Tik za mano je bila Švedinja Ekholmova, ki ni v vrhunski formi, v kateri je bila, sem pa vedela, da me Belorusinja Domracheva lahko ulovi in prehiti. To se je nekaj pred ciljem tudi zgodilo. Potegnila me je za sabo in mi malce olajšala zadnje metre, saj sem sledila njenemu tempu,« je dejala »Tesa«, o izjemno napetem zadnjem kilometru pa: »Samo govorila sem si, naj bo že konec, da ne bo prišla še kakšna iz ozadja. Od zadnjega kilometra do dvesto metrov pred ciljem je bilo zares peklensko. Potem sem bila že prepričana, da mi bo uspelo.«

Včeraj odpotovali na Finsko

S streljanjem je bila zelo zadovoljna, s tekom še ne povsem: »Tekaška forma še ni na želeni ravni, čeprav danes niti ni bilo tako slabo. Moram biti zadovoljna. Ne morem pričakovati, da bom kar čez noč poletela. Manjka še tista iskrica.« Do vrhunca sezone, svetovnega prvenstva, ki bo od 29. februarja do 11. marca v Ruhpoldingu, bo dovolj časa, da pride tudi ta. Še prej so ta teden tekme svetovnega pokala v Kontiolahtiju na Finskem. Slovenski biatlonci so tja iz Osla odpotovali včeraj. Napovedan je mraz s temperaturami okrog dvajset stopinj pod ničlo. »Upam, da tekme bodo, seveda v normalnih razmerah. Moji cilji so še vedno uvrstitev med prvih deset. Ne bom si jih po teh stopničkah višala, nima smisla. Po prihodu iz Finske bomo imeli slabih štirinajst dni priprav na Pokljuki. Upam, da bomo znali tempirati formo, da bom prava, ko bo to najbolj potrebno,« je svetovna podprvakinja na posamični preizkušnji iz leta 2009 in trenutno trinajsta biatlonka sezone za konec pogled usmerila še na prihodnje tekme.