Zgodba o ponosu, pohlepu in izgubljenih priložnostih

Prof. dr. Jože Florjančič, triindvajset let dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj, je bil pred dnevi oproščen obtožb o zlorabi položaja, ponareditve listin in zatajitve finančnih obveznosti.

Afera Fakultete za organizacijske vede Kranj z izplačili avtorskih honorarjev se je nedavno končala s popolno oprostitvijo obtoženih (tožilstvo je petim vodilnim na fakulteti očitalo sedemnajst kaznivih dejanj). Po letu 2004, ko je izbruhnila afera, je na vrhu fakultete že peti dekan, takratni dekan prof. dr. Jože Florjančič, ki je to funkcijo opravljal triindvajset let, pa se sprašuje, kdo je naročil medijski linč poslovodnega odbora fakultete.

Ob našem obisku na njegovem domu v Škofji Loki pobrska po zbranih dokumentih. Izbere izjavo takratnega kriminalista Simona Veličkija, sedaj direktorja Policijske uprave Kranj: »V dosedanji preiskavi smo v sklopu kranjskih ovadb zoper pet oseb ugotovili, da so le-te utemeljeno osumljene sedemnajstih kaznivih dejanj. Deset kaznivih dejanj je v zvezi z zlorabo položaja in pravic, dveh zatajitev finančnih obveznosti in petih kaznivih dejanj ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin. Skupaj znesek premoženjske škode znaša več kot 510 milijonov tolarjev.«

Gorenjski glas (2004): »V letu 2003 naj bi nepedagoškim delavcem fakultete odobrili šest izplačil v skupnem znesku 116 milijonov tolarjev. Peterica članov poslovodnega odbora je hkrati sklenila, da se v istem obdobju profesorjem in asistentom odobri šest izplačil v skupnem znesku 335 milijonov tolarjev.« Gorenjski glas (2005): »Ovadbe govorijo o skoraj 510 milijonih tolarjev, ki naj bi jih zaposlenim izplačali za delo na področju izrednega študija.« Večer: »S svojimi sedemnajstimi domnevnimi kazenskimi dejanji naj bi v zadnjih letih oškodovali za dobrih 500 milijonov tolarjev.«

Nato Florjančič prebere še izjavo okrožnega državnega tožilstva: »Glede na povečan obseg dela pri izrednih študentih in glede na to, da Fakulteta za organizacijske vede Kranj s prihodki iz tega naslova lahko samostojno razpolaga ter ima na razpolago dovolj sredstev, je poslovodni organ fakultete sprejel več sklepov, s katerimi so odobrili izplačilo avtorskega honorarja zaradi povečanega obsega dela pri izrednem študiju na dodiplomskih študijskih programih. Iz navedenega je zaključiti, da je bilo vsako izplačilo posameznemu pedagoškemu delavcu povsem zakonito in upravičeno.«

Po sedmih letih oprostitev vseh obtožb

Ta teden smo se z Jožetom Florjančičem pogovarjali sproščeno. Povedal nam je mnogo anekdot, je zanimiv sogovornik, skače iz teme v temo, vendar se pri 73-letniku čuti, da ga je afera zaznamovala. »Muka je brati, poslušati, gledati tovrstne laži. Najbolje je, da postaneš apatičen. Pa vendar, ta zgodba se bo vlekla naprej (pokaže na pismo bralcev v Delu, kjer prvo direktorico Fakultete za menedžment v Kopru podobno obtožujejo, sama pa se sklicuje na primer Florjančič in FOV, op. a.). Vsi tudi vemo, kdo je sprožil afero,« pravi nekdanji dekan.

Spomni se davčne inšpekcije, obiska kriminalistov in drugih pritiskov. Sledilo je mletje tožilcev, nato obravnave. »Ni mi jasno, kako so me lahko še lani obsodili na leto zapora pogojno in plačilo devet tisoč evrov kazni. Po pritožbi na višje sodišče je bil del obtožnic popolnoma ovržen, sodba razveljavljena. Povejte mi, zakaj je na koncu tožilka obtožnici odvzela še zadnje očitano kaznivo dejanje. Kako so me pred tem lahko obsodili? Na podlagi česa?« pravi. Odgovarja, da je kriv sistem. Sam je imel, po njegovem, najboljšega odvetnika – Rajko Vrečar je bil dolga leta vodja pravne službe Univerze v Mariboru.

Kdo je sprožil afero? »V vseh poklicih so umazanci. Pri nas je bil to moj kolega, ki je imel povezavo v Financah, kjer so pisali o meni članek, še preden sem rekel 'a'. Najprej nisem vedel za vir informacij s fakultete, niti nisem poznal njihovega cilja. Kakšen pa je rezultat njihovega dela v zadnjih desetih letih? Nikakršen. Enkrat sem nalašč napovedal, da me bo na dekanskem mestu nadomestil Ludvik Toplak. Naslednji dan je bilo objavljeno v Financah. Pred kratkim sem slišal, da so v družbi nekdanji sodelavci ugotavljali, da, kot kaže, res nisem kriv, čeprav so vložili veliko truda.«

Pa vendar, na kranjski fakulteti ste si izplačevali visoke honorarje, vprašamo. »Kaki visoki? Normalni so bili, vse skupaj 800 tisoč evrov za vse zaposlene. Sam sem prejel povsem enak honorar na enoto dela kot vsi drugi na fakulteti. Višina izplačil je bila odvisna zgolj od dela posameznika. Kdor ni delal, tudi honorarja ni prejel,« odgovarja Florjančič. Takrat je Fakulteta za organizacijske vede Kranj poučevala na trinajstih lokacijah. Zato nekdanji dekan zmnoži: 13 lokacij, tri predmete, ki jih je poučeval in dvajset ur. Veliko sem delal, pravi.

»Če nisi delal, pa nisi dobil veliko. Največji nezadovoljnež je bil Metod Černetič, ampak ni delal. Pa ga nisem vrgel iz službe, saj sva oba iz Škofje Loke in prijatelja. Mahnjen je na denar, vendar je za to treba delati. Vsak je lahko dobro zaslužil, a le z delom po vsej Sloveniji. No, Černetiča so vrgli moji nasledniki,« pove.

Boste koga tožili, morda državo? To možnost odločno zanika: »Rok za tožbo je že potekel. Nikogar ne bom tožil. Sit sem sodišča, sit sem brezplodnih razprav in protokola na sodišču. Moj rektor prof. dr. Ivan Rozman je izjavil, da so me desetletje mučili, namesto da bi mi postavili spomenik, prof. dr. Rajko Knez pa o honorarjih, da je v gospodarstvu zgolj en svetovalni dan strokovnjakov, kot sem jaz, vreden tri tisoč evrov. In potem meni očitajo previsoke honorarje?!« Ne želi govoriti, da je šlo za politični konstrukt, v igri naj bi bila zgolj zavist oziroma navadna foušija.

Politika je nasprotovala tretji slovenski univerzi

V tem času sta bili v Sloveniji zgolj Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Ko bi jo lahko ustanovili na Gorenjskem, se je Florjančič zlomil pod težo medijskih pritiskov. Zato pa je politika kmalu po njegovem odhodu ustanovila Univerzo na Primorskem, ki jo je najprej vodila prof. dr. Lucija Čok, nekdanja šolska ministrica, kasneje prof. dr. Rado Bohinc, ki je bil v času izbruha afere minister za notranje zadeve. Pomenljivo?

Tudi Florjančičevi nasledniki so imeli takoj težave, ko so začeli omenjati samostojno univerzo. »Ja, tudi v Mariboru so mi povedali, da bom nasankal s predlogom za univerzo. Najprej pa sem šel s sodelavci v gradnjo nove stavbe fakultete, za katero so tujci rekli, da je najlepša v južni Evropi,« pove Florjančič. Že ob nastopu dekanske funkcije si je želel univerze, ki bi dajala poudarek menedžmentu, saj je bila Gorenjska industrijsko najmočnejša regija v nekdanji državi. Danes je fakulteta za menedžment v Kopru.

Vrnimo se najprej h gradbenim podvigom Florjančiča. Ob gradnji nove fakultete ne smemo pozabiti na novo športno dvorano, ki si jo delijo s sosednjo srednjo šolo. Pred fakulteto je tudi lep park s fontano, takrat so uredili tudi dodatno parkirišče za študente – del je že skoraj desetletje urejen in asfaltiran, del makadamski. »Zakaj bi asfaltirali in potem rušili čez štirinajst dni? Saj bodo tam stali stolpiči,« je takrat ugotavljal dekan Florjančič, a bi, kot kaže sedaj, bilo vseeno bolje, če bi asfaltirali tudi tako imenovano začasno parkirišče, saj stolpičev še ni in jih morda nikoli ne bo.

Načrte za stolpiče je pripravil arhitekt Franc Nadižar, Florjančič pa si je zamislil naslednje financiranje projekta: gospodarstvo bi prispevalo 70 odstotkov, manj kot tretjino država. Tudi prvi del, iz gospodarstva, se deli naprej. Če bi prvi stolpič (študentski dom) zgradila država, bi drugi (pol)stolpič z restavracijo Živila Kranj (takrat jih je že prevzel Mercator), tretjega bi fakulteta financirala sama za potrebe podiplomskega študija, predavalnic in apartmajev za gostujoče profesorje. Pogodbe so bile pripravljene, manjkal je še podpis državnih funkcionarjev. A so odločitev ob izbruhu afere blokirali, denar pa namenili drugam.

Florjančiča so takrat vprašali, ali nima dovolj, da si je spomenik z novo stavbo fakultete že postavil, zakaj da potrebuje še univerzo. Tudi v torek so v Mariboru razpravljali o Univerzi na Gorenjskem. Ali bo predlog uspel, Florjančič ne želi ugibati, pravi pa, da bo moralo priti tudi do delitve premoženja. Nato pokaže knjigo oziroma elaborat Vloga za ustanovitev Univerze na Gorenjskem iz leta 2001. Poleg njegovega podpisa kot dekana Fakultete za organizacijske vede sta sodelovanje obljubila še dekanica Mara Ovsenik z Visoke šole za socialno delo in dekan Milan Pagon z Visoke policijsko-varnostne šole.

»Obe visoki šoli sta danes fakulteti. Že takrat bi, če bi bili v Kranju za, lahko imeli univerzo, zraven bi priključili še vojaško akademijo. Na prvi stopnji smo častnike že izobraževali, dokler ni postal minister dr. Anton Grizold, ki je odločil, da gre za program Fakultete za družbene vede. Danes bi se lahko priključile še fakultete za kmetijstvo, gradbeništvo, zdravstveno nego, …, kar pomeni, da bi imeli po desetletju že spodobno univerzo,« pravi nekdanji dekan, ki hkrati ugotavlja, da je FOV danes edina fakulteta, ki sodeluje pri nastajanju nove univerze, poleg so le še dve, tri višje šole, kar pa pomeni degradacijo fakultete. »Riniti bi morali k boljšim od sebe, ne pa k višjim šolam,« pravi Florjančič.

Danes študentov veliko manj

Z ugledom Fakultete za organizacijske vede (FOV) so bile velikokrat težave. Florjančič odgovarja, od kod pa izhajajo novinarji? »Stalno smo se borili proti slabemu imenu, a če jih na FDV učijo, da je njihova konkurenca slaba, potem o tem tudi tako poročajo.« Ob njegovem prihodu na mesto dekana so želeli fakulteto celo ukiniti, čeprav, tako sam, so bili in so med boljšimi kadrovskimi fakultetami in so programe kopirali tudi na Fakulteti za družbene vede in tudi v Poslovni šoli Bled. Če bi FOV ukinili, bi informatiko prenesti na Fakulteto za elektrotehniko, kadrovsko smer na takratni FSPN (zdaj FDV) in organizacijo na Ekonomsko fakulteto. »Kranjska Sorbona pa smo tudi zato, ker smo bili tako razpršeni po mestu kot originalna Sorbona v Parizu. Pred selitvijo na Zlato polje smo izvajali predavanja za redne študente na občini, v zdravstvenemu domu, porodnišnici, v Iskri, Tekstilindusu, sejmu, v Delavskem domu … Starejšim profesorjem je bilo to povsem normalno, sedanja profesorska elita poučuje le v novi stavbi v Kranju,« odgovarja.

In poučujejo zgolj na eni lokaciji, sam je izobraževanje za izredne študente izvajal v trinajstih krajih po Sloveniji, je še ena od črnih točk, ki jih pripiše naslednikom (in še prej njegovim rušiteljem). »Zaposleni so želeli več izplačil avtorskih honorarjev, čeprav so lahko, kar se vidi sedaj, zaslužili, kolikor so hoteli. Le delati je bilo treba. Ampak ne, sindikalisti so hoteli, da bi skrčili število lokacij, torej delali manj, in dobili višji znesek. Zagovarjal sem razpršenost izobraževanja po vsej Sloveniji in s tem večje število študentov in tudi zaslužek za zaposlene,« pove.

Danes je po njegovih podatkih v prvi letnik FOV vpisanih 222 rednih študentov na strokovnem študiju, 87 na univerzitetnem študiju in 71 izrednih študentov. Pred desetletjem je bilo vpisanih 1500 rednih in pet tisoč izrednih študentov. Tudi prihodki zaposlenih so danes bistveno nižji. »Ob mojem odhodu z dekanske funkcije sem zapustil 3,2 milijona evrov,« pove Florjančič in na vprašanje, kje je denar, če naj bi imela fakulteta danes celo izgubo, pravi, da ne ve. »Tudi rektorja sem vprašal, kje je denar, a nisem dobil odgovora. Naprej nisem spraševal.«

Odločno tudi zavrne trditev, da ima danes FOV kaj več ugleda, kot v letu 2004: »Bila je ugledna do izbruha afere z mano v glavni vlogi. Kar naenkrat pa sem postal največji sovražnik fakultete, kjer pa so mi vsi priznavali organizacijske sposobnosti. Ker sem imel red in ker sem znal organizirati.«