Vroče kranjske košarkarice

Po trinajstih krogih so košarkarice Triglava še brez poraza in vodilne na lestvici. Padle so tudi favorizirane Celjanke. "Če bomo nadaljevali v takšnem tempu, se ne bojim, da tudi v končnico prvenstva ne bi prišli v top formi in se borili celo za kakšno lovoriko," pravi trener Tomo Orešnik, ki je v tej sezoni prvič na klopi ženske ekipe.

Kranj - Klub z imenom Ženski košarkarski klub Triglav je bil ustanovljen v sezoni 2009/10. Članice so bile takrat četrte v državnem prvenstvu, v lanski sezoni pa pete. V letošnji jim kaže precej bolje. Po trinajstih krogih so še brez poraza in edine, ki jim je uspelo premagati Celjanke, lanske podprvakinje in letos prve favoritinje za naslov. V soboto so jim premoč morale priznati tudi košarkarice ekipe AJM. Pred domačimi gledalci so jih po podaljšku premagale s 74 : 68. V naslednjem krogu 4. februarja gostujejo pri Iliriji, 15. krog pa bo prinesel derbi. 8. februarja se bodo namreč v ŠD Planina Kranjčanke pomerile z ekipo Athlete Celje. Do konca rednega dela prvenstva je še pet krogov. Po seriji trinajstih dobljenih tekem smo se pogovarjali s Tomom Orešnikom, 30-letnim trenerjem Triglava. Njegov pomočnik je Goran Popovič.

Za vami je trinajst tekem, imate trinajst zmag. Kje vidite razloge za takšen niz?

»S prvim delom sezone smo kar zadovoljni. Od prvega dneva priprav delamo zelo kvalitetno, punce so dobro sprejele moj način dela, čeprav sem prvo leto v ženski košarki. Iz tekme v tekmo smo po naših dobrih igrah in po zmagah pridobivali samozavest. Kujemo železo, dokler je vroče, in skušamo nadaljevati v tem zmagovalnem slogu. Tekmeci nas spoštujejo, smo tisti, ki nas hočejo premagati, mi pa se trudimo, da smo pred njimi. Čakajo nas glavne tekme, kmalu bo derbi proti Celjankam, proti katerim smo pripravili najprijetnejše presenečenje prvega dela sezone. Ne bo lahko, a delamo na tem, da bi bili uspešni še naprej, predvsem pa si želimo, da smo na vsaki tekmi zraven, da se lahko borimo za zmago. Če bomo nadaljevali v takšnem tempu, se ne bojim, da tudi v končnico prvenstva, ko bo najbolj pomembno, ne bi prišli v top formi in se borili celo za kakšno lovoriko.«

Ste pred sezono imeli takšna pričakovanja?

»Kakšnih rezultatskih pričakovanj s strani kluba ni bilo. Sestavili smo ekipo v okviru zmožnosti. Imamo nekaj mladih perspektivnih igralk, ki so bile v mlajših nacionalnih selekcijah, velika okrepitev je Nataša Radulovič, ki je bila lani državna prvakinja s HIT-om in je tudi slovenska reprezentantka. Imamo kar širok spekter igralk, ki lahko še napredujejo, in upam, da nam bo to v nadaljevanju sezone tudi uspelo. Naš cilj ni samo rezultatski, temveč želimo razviti tudi čim več domačih igralk v stabilne članske igralke.«

Je letošnja ekipa zelo spremenjena?

»Jedro je ostalo. Dve igralki sta zapustili klub. Velika okrepitev je, kot že rečeno, Nataša Radulovič. Poleg tega sem zelo vesel, da nam je po petih letih neigranja uspelo vrniti na košarkarski teren domačinko Mašo Piršič. Zelo sem zadovoljen z njenim delom in odnosom, in ker je še relativno mlada, mislim, da v košarki lahko še precej naredi in nam pomaga do boljših rezultatov.«

Kakšna igra vas zaznamuje?

»Želimo igrati hitro košarko in za zdaj nam to kar lepo uspeva. Mislim, da smo tudi psihično kar dobro pripravljeni. Cilj je napredovati iz treninga v trening, sistematično in redno se pripravljamo na tekmice. Težimo k temu, da bi bili v vseh fazah igre, tako v obrambi kot v napadu, čim boljši, hkrati pa vzporedno peljemo proces individualnega napredka igralk, da dobivajo igralske izkušnje. Naš pogled je usmerjen tudi dolgoročno.«

Cilj je sedaj verjetno vsaj naslov državnih podprvakinj?

»Gremo iz tekme v tekmo in vsako igramo na zmago. Bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Čaka nas tudi še finalni turnir v pokalnem tekmovanju, ki bo marca. Za zdaj nam gre dobro in to pozitivno energijo, razpoloženje in samozavest skušamo prenašati naprej. Je pa sezona še dolga. Ostajamo na realnih tleh in upamo, da se nam bo vse skupaj dobro izšlo.«

Sezona je tudi za vas nov izziv. Ste novinec v ženski košarki.

»Res je. Že pred sezono sem poudaril, da je to zame nov izziv. Tako sem to tudi sprejel. Za zdaj ocenjujem, da je bil ta korak pravilen. Trenersko življenje je zanimivo in nikoli ne veš, kam te pot pripelje. V vlogi trenerja sem že kar nekaj let, a doslej sem deloval v moški košarki. Za mano je pet članskih sezon v Radovljici, dve in pol v Stražišču, nekaj tudi v Triglavu. Bil sem tudi pomočnik pri mladinskih reprezentančnih selekcijah. Nekaj izkušenj torej imam in to delo mi je v veliko veselje.«