Modna nočna smuka

V iskanju najboljše zabave na snegu nam sploh ni treba iti daleč, kaj šele v tujino. Ne verjamete? Na Starem vrhu boste našli vse, kar potrebujete za smučarski žur, za trening, družinski dan ali celo sindikalca. Da. Na Starem vrhu, streljaj od Škofje Loke, tako rekoč na robu, na koncu mesta.

Ni vse smuka, kar ima sneg in vlečnico. To drži, vendar težko boste našli bolj urejeno smučišče s tako raznoliko ponudbo, kot jo najdete na Starem vrhu. Hvalo smo šli preverit. Seveda, ker smo zaposleni čezmerno in čezdnevno, je padla ideja, da gremo smučat, ko pade mrak. Kdor nima časa za časa sonca, si ga lahko vzame za časa svetlobnih reflektorjev. Presenečenje številka ena je ogromno parkirišče, ki pa ni v celoti asfaltirano, vendar ni bilo blata in ni drselo. Prostor se je našel. Vozovnica je bila hitro okoli vratu in očiščena sedežnica nas je hitro popeljala na vrh. Kar nočni smučar rabi, je urejen poteptan teren in prijazno gospo v gostinskem lokalu ob smučišču. Čaj mora prevladovati, kuhano vino pa se mora obvladovati. Ne duha ne sluha o gneči. Le kdo pa se spomni, da bi smučal, ko ni ne dneva ne sonca? Nočna smuka na Starem vrhu je postala modna ravno zaradi svoje bližine. Ni predaleč ne Ljubljančanom ne Kranjčanom, Škofjeločani pa imajo Stari vrh že tako ali tako za »hišno smučišče«. Med mladimi je nočno smučanje postalo tako modno, kot je krvavška plaža med tistimi, ki so radi videni ali izpostavljeni zimskim sončnim žarkom, oz. podkorenska strmina za tiste, ki ne poznajo strahu in si želijo resnično svoje smuči maksimalno spraviti na 'kanto'.

Po čem se ločijo smučišča?

Tista, ki veljajo za najboljša, niso samo natančno in vestno poteptana s teptalci. Ni dovolj, da je poskrbljeno zgolj za varnost (kar je sicer najpomembneje), ampak za smučarja ali smučarko je najpomembnejša celotna ponudba. Vozovnice, dnevne ali poldnevne so drage vsepovsod, zato so smučarji postali dlakocepske, zahtevne stranke, še najbolj pa tisti, ki so vsaj enkrat obiskali kako mondeno smučišče nekje v Italiji, Avstriji, Švici ali Franciji. Vsako smučišče ima svojo priljubljeno ali popularno strmino. Nekatera nimajo niti tega, imajo pa krasno gostilnico, v kateri se človek zares naužije zimske idile ob smučanju, seveda ob dobri pijači in jedači. Nekatera nimajo niti gostilnice, imajo pa tako lep pogled na dolino, ki odtehta tudi zastarele vlečnice. Najboljša smučišča imajo odlično informacijsko točko, izposojo smuči in opreme, nočno in dnevno smučanje ter sankanje, otroško smučišče prilagojeno najmlajšim, šolo smučanja, akcijske ponudbe, razne športno-rekreacijske prireditve ter organizirana smučanja za večje skupine od šolarjev prek »sindikalistov« do upokojencev, smučarske vrtce in smučarske šole za začetnike, urejene sanitarije, pestro gostinsko ponudbo, brezhibne sedežnice in vlečnice, ter seveda maksimalno varnost, urejeno parkirišče ter na koncu še sneg. Da, sneg, naraven ali kompakten, umeten. Ob vsem naštetem se nam najprej prikažejo največja smučišča, ki se bohotijo na prekrasnih koncih narave in imajo najnovejšo infrastrukturo, pa vendar, če verjamete ali ne, se vse našteto najde tudi na tako majhnih smučiščih, ki imajo zgolj eno ali dve vlečnici, ki sta že zdavnaj doživeli polnoletnost. Torej, lahko napišem, da smučišče naredijo ljudje in ne »samo« državni oziroma sponzorski denar. Najboljša smučišča prepoznate že na parkirišču in po številu smetnjakov. Prepoznate jih, ko vam na blagajni prodajo vozovnico. Prepoznate jih po čakalni vrsti in ali lahko sploh stojite v vrsti, ne da bi vas kdo nasadil od zadaj, vas rinil naprej čez ledene ploskve do vlečnice, pred katero stoji žičničar, ki spominja na zaporniškega paznika. Naša smučišča so prepogosto kritizirana, prepogosto se jih primerja z najboljšimi smučišči v tujini. Pa vendar nekaterim delamo krivico. Nekatera smučišča obratujejo zato, ker jih upravljajo pravi ljubitelji zimskih radosti, in take ljudi ter njihov trud moramo znati ceniti in spoštovati. Mogoče res drži, da so razlike med cenami vozovnic pri nas in v tujini glede na infrastrukturo in same terene premajhne, pa vendar je treba iti globlje od primera do primera, da bi se lahko ustvarila pravilna slika in ocena.

Drsališče, zakaj pa ne?

Po vzorcu iz tujine so tudi slovenska smučišča, seveda tista najboljša, med svoje strmine umestila še majhno ali veliko drsališče. V pogovoru s tistimi, ki so se tega spomnili, smo zvedeli, da so vsako leto bolj presenečeni nad obiskom. Drsališča so pri nas skoraj izumrla, vendar so nekatera smučarska središča s tem, da so jih uvrstili v svojo ponudbo, spet močno povečala zanimanje za enega od najstarejših načinov uživanja v zimskem času.

Sankališča izginjajo!

Še ne veliko zim nazaj so smučišča v svojih ponudbah obvezno ponujala tudi sankališča. Potem se je dogajalo, da so sankališča samo nujno zlo ponudbe in so zato med obiskovalci bila deležna pikre opazke zaradi varnosti in urejenosti. Danes boste težko našli kako zares dobro sankališče tik poleg smučarskih strmin. Razlog je bil do letošnje zime neznan, zato se je alarm oglasil pravočasno in odgovorni za naše zimske užitke že obljubljajo, da bo že prihodnjo zimo sankanje spet tako kot mora biti.