Pogled na šport ob prehodu iz starega v novo leto

V življenju Jeseničanov je šport prav gotovo pomembno področje. Bogata zgodovina, lepi uspehi v različnih panogah. Več kot tretjina občanov je dejavna v športu, tradicija nekaterih športnih klubov je izjemna, žal pa se kaže upad uspehov jeseniških športnih klubov. Deloma je vzrok za to v poslabšani gospodarski situaciji (krizi), deloma tudi v stagnaciji športa v naši občini, predvsem pa ne smemo pozabiti na to, da je bila Občina Jesenice v času največjih uspehov jeseniških športnikov veliko večja in je zaradi velikega vlaganja sredstev nekdanje Železarne Jesenice v družbeno življenje občanov Jesenic pomenila velesilo med občinami. Ne nazadnje je naša dolina dala več kot sto olimpijcev.

A danes je vse drugače. Zavod Planica je septembra 2011 izdal brošurico Pregled financiranja športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2001–2011. Statistika ima svoje zakonitosti, toda pogled v tabelo Javna sredstva za šport na prebivalca v občini za obdobje 2007–2010 pove marsikaj. Za programe športa, torej za dejavnost, smo imeli leta 2007 38,1 evra na prebivalca, kar nas je uvrščalo na 6. mesto med 187 nemestnimi občinami, leta 2010 pa smo padli na 49 mesto (15,1 evra na prebivalca). Če smo pri sredstvih za dejavnost nazadovali, pa smo pri investicijah v športne objekte od leta 2007, ko smo investirali skromnih 5,3 evra na prebivalca, skočili v letu 2010 na skoraj 87 evrov na prebivalca. Če upoštevamo skupaj dejavnost in investicije, je naša občina s 102,3 evra na prebivalca v letu 2010 uvrščena na solidno 14. mesto, kar gre seveda na račun investicije v hokejsko dvorano Podmežaklo. Seveda so ti podatki le en kazalnik stanja. Iz tega se ne vidi, da so nekateri objekti v naši občini že zgodovinski (žičnica Španov vrh, kopališče Ukova), drugi pa v gradnji praktično že od leta 1954 (hala Podmežakla). Zaradi tega so tudi stroški obratovanja in vzdrževanja izjemno visoki, kar posledično zmanjšuje sredstva za šport v občini za osnovno dejavnost društev.

 

Žal se v zadnjem času pojavlja tudi upad članstva v društvih v segmentu otrok in mladine, usmerjenih v vrhunski in kakovostni šport. Se pač pozna, da družinski proračuni ne zmorejo več plačevanja visokih vadnin. Da pa vse le ni tako črno, se vsaj na področju rekreativnega športa kažejo trendi povečanja števila udeležencev. Stanje rekreativcev v starostni skupini med 20 in 40 let je po mojih podatkih nekako konstantno, pohvalno pa je, da se povečujejo aktivnosti v srednjih letih in pri starostnikih. Pojavlja se tudi vedno več vadečih rekreativcev (kolesarjev, tekačev), ki vadijo samostojno zunaj društev.

 

Pozitivno je zanesljivo tudi to, da si Občina Jesenice s svojimi strokovnimi službami z županom in člani občinskega sveta na čelu, zelo prizadeva, da bi se splošna kriza čim manj odražala na področju športa. S skrajnimi napori se vzdržuje raven, ki bo v boljših časih dober temelj tudi za hitrejši napredek.

 

Ne nazadnje pa so tudi nekateri odlični dosežki jeseniških športnikov v letu, ki je za nami, dokaz, da je jeseniški šport še vedno na solidni ravni. O teh uspehih pa več v februarju, saj Športna zveza Jesenice pripravlja 11. februarja 2012 tradicionalno prireditev Naj športniki občine Jesenice, ko bo priložnost za pogled nazaj.

 

Zagotovo pa bo leto 2012 v marsičem tudi prelomno na področju športa v občini in že usmerjeno v veledogodek leta 2013, ko bomo na Jesenicah gostili Evropsko prvenstvo v košarki. Ta dogodek bo jeseniško športno zgodbo prav gotovo postavil v povsem nove dimenzije. Na Jesenicah smo gostili že kar veliko odmevnih tekmovanj, vedno smo bili dobri organizatorji in gostitelji, pa čeprav smo v zastarelih in nedograjenih objektih včasih morali kar precej improvizirati. Torej iz vidika organizacije nimam prav veliko pomislekov. Prepričan sem, da bomo projekt izpeljali tako, kot se od nas pričakuje.

 

Pa vendar bo do prvenstva še veliko težav. Prav na nekaj teh bi rad javno opozoril, ker so bistvenega pomena za jeseniški šport v celoti. Obnova dvorane naj bi se začela v začetku aprila. Gradbišče v športnem parku bo zelo vplivalo tudi na logistiko treningov praktično večine jeseniških športnikov. Nekaj izkušenj smo pridobili z gradnjo vzhodne stene, toda tokrat bo projekt veliko bolj obsežen. Treba je razmišljati, o tem, da se za treninge koristi čim več objektov zunaj športnega parka (šolske telovadnice in igrišča). To pa pomeni, da bodo klubi, ki že sedaj težko sestavljajo konec s koncem, dodatno finančno obremenjeni. Stroški najema dodatnih objektov bodo namreč proces treninga podražili. Samo upamo lahko, da bo izvajalcem uspelo končati dela v času od aprila do sredine avgusta, torej do začetka ledne sezone. Za vsak slučaj bi bilo treba pripraviti rezervni plan, ki bo zagotavljal vsaj polovico terminov treningov, ki bi jih sicer hokejisti in drsalci imeli na domačem ledu. Seveda bi morali imeti predvidena tudi sredstva za sofinanciranje morebitnih dodatnih stroškov klubom. In če smo optimisti in zaupamo izvajalcem, da so projekt dvorane sposobni zaključiti v tako kratkem času, pa se moramo zanesljivo pripraviti na naslednje leto 2013. Dejstvo je, da bo Evropsko prvenstvo vzelo hokejistom in drsalcem (drugi uporabniki kegljači na ledu in curling se bodo lažje prilagodili) dobra dva meseca in pol terminov v dvorani Podmežakla ali drugače povedano: približno 750 ur uporabe drsališča. Takšnega števila ur nikakor ne bo mogoče nadoknaditi na okoliških drsališčih v celoti, toda vsaj polovico ur za izvedbo okrnjenega programa pa bo treba zagotoviti. Pa še tekme v ligi EBEL bodo že tudi v polnem razmahu v času košarkarskega prvenstva. Zame je to večji problem kot sama organizacija EP. Rešiti logistiko in dodatno financiranje stroškov hokejistom in drsalcem je problem, o katerem je treba razmišljati danes, ne jutri. Zato nanj tudi javno opozarjam.

 

Ko smo dobili organizacijo EP v košarki, sem bil neizmerno vesel. Najprej sem pomislil na to, da bomo končno le dokončali Podmežaklo, da bo jeseniška košarka tik pred svojo šestdeseto obletnico dobila nov zagon za razvoj, ki ga bo prvenstvo zaradi populariziranja med mladimi zagotovo prineslo, da bodo Jesenice dobile svež veter tudi v jadra za zdaj še skromnega turističnega razvoja. A po treznem premisleku sem prišel tudi do negativnih posledic za jeseniški šport. Vprašanje, kje vzeti dodatna sredstva in kako se organizirati, da ne bomo pahnili jeseniškega športa še v večje težave, me hudo skrbi. In zato na to opozarjam dve leti prej!

 

Branko Jeršin