Bodoča znanstvenica, ki zna speči potico (5)

Najbolj pogumni se včasih odločijo za študij ali njegovo nadgradnjo v tujini. Redkim izbrancem to omogočijo starši, drugim super ocene ali vrhunski športni rezultati, pa tudi tu morajo imeti bodoči študentje še dodatna priporočila.

V Silicijevi dolini, natančneje v Palo Altu, smo obiskali Univerzo Stanford, ki spada med vodilne raziskovalne in tehnične institucije v svetu. Že ko slišiš ime znane univerze, s spoštovanjem stopiš skozi njena vrata, ko pa te po kampusu popelje dr. Zvonko Fazarinc, Celjan, ki je leta 1960 kot elektroinženir prišel na Stanford doktorirat, potem kampus začutiš drugače. Dr. Fazarinc je ostal v Ameriki, cenjen pa je bil tudi kot predavatelj na omenjeni univerzi. Upokojeni Celjan s soprogo, ravno tako Slovenko, nekoč igralko, danes živi v domu za upokojence, ki pa za njihove razmere in glede na njegov ugled prej spominja na hotel z vsemi možnimi storitvami: od plesnih animacij, do plavanja, možnosti zasebnih večerij in velnesa ter zdravstvene oskrbe.

Dr. Fazarinc je zanimiva osebnost, vitalen gospod, ki gre v petinosemdeseto leto in ga zadnja leta najbolj fascinira genetika. V njej vidi prihodnost znanosti. Poudarja pa tudi pomembnost multidisciplinarnosti znanj, ko na primer medicinec, psihiater in elektroinženir lahko skupaj odkrivajo, sodelujejo, prispevajo k znanosti.

Tik pred vhodom v stanfordsko knjigarno pa smo naleteli na še eno Slovenko, študentko, Mariborčanko Saro Kališnik, ki se je z upokojenim profesorjem takoj dogovorila, kdaj pride kaj na obisk, ko pa je beseda nanesla na potico, pa dr. Fazarinc ni mogel skriti leska v očeh. Mlada matematična genialka je očitno dobra tudi v peki potic.

Pogovor se je nadaljeval v smeri, bo tokrat čokoladna, pehtranova, orehova …?

(Se nadaljuje)