Nove pristojnosti carinske službe

Carinska uprava je z letošnjim 1. januarjem prevzela od davčne uprave še zadnji, največji sklop davčnih izvršb.

Kranj - Carinska uprava je po spremembi zakona o carinski službi v letu 2009 začela prevzemati pristojnosti davčne izvršbe, ki jo predlagajo državni organi, občine in druge pravne osebe z javnimi pooblastili. Prevzem pristojnosti (na letni ravni je to približno dvesto tisoč zadev) je potekal postopoma. 1. julija 2009 je Carinski urad Sežana pridobil pristojnost za davčno izvršbo denarnih kazni po zakonu o pravdnem postopku, izvršbo denarnih kazni in stroškov postopka ter odvzema premoženjskih koristi po zakonu o kazenskem postopku in izvršbo sodnih taks. 1. januarja 2010 je Carinski urad Celje začel izvršbo denarnih terjatev po zakonu o upravnem postopku in z izvršbo upravnih taks, 1. januarja letos pa je carinska uprava prevzela v svojo pristojnost še davčno izvršbo terjatev po zakonu o prekrških. Carinski urad Maribor je postal pristojen za terjatve policije, Carinski urad Murska Sobota pa za terjatve vseh drugih prekrškovnih organov. Z novim letom so začeli uporabljati tudi aplikacijo e-izvršbe, ki je pomembna tako za predlagatelje kot za dolžnike in carino. Predlagatelji morajo po novem predlog za izvršbo obvezno elektronsko vložiti v aplikacijo, hkrati ga po elektronski poti lahko umaknejo in prekličejo ter spremljajo potek izvršbe od začetka do konca. Dolžnikom pa aplikacija omogoča vpogled in izračun stanja dolga na določen dan.

Carinska služba že od 1. julija 2009 dalje izvaja naloge zavarovanja izvršitve odločb po zakonu o prekrških za lastne, to je carinske prekrške, z letošnjim 1. januarjem pa to pristojnost razširja še na odločbe, ki jih izdajajo drugi prekrškovni organi (razen davčne uprave). Po zakonu o prekrških se zavarovanje izvede kot takojšnja prisilna izterjava globe ali z izpolnitvijo sklepa o začasnem odvzemu premičnin. V prvem primeru izterjevalec na poziv prekrškovnega organa takoj začne z davčno izvršbo, to pomeni, da pride na kraj prekrška in takoj zarubi vrednostni papir, vozilo ali drugo premičnino, ki je v lasti dolžnika oz. kršitelja. V drugem primeru izterjevalec kršitelju začasno odvzame premičnino in poskrbi za njeno hrambo. Če kršitelj plača globo, se mu začasno odvzeta premičnina vrne, v nasprotnem primeru se proda, iz kupnine pa se poravnajo globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka.