20+G+M+B+12

Ste šli sinoči še tretjič »okoli ogla«? In nad vrati zapisali znake v naslovu? Marsikje na Gorenjskem se je to gotovo zgodilo. Najdejo pa se gotovo tudi taki, ki sploh ne vedo, za kaj gre, kaj ta trikraljevska formula sploh pomeni. V eni od starih kolumn ob tem času sem zapisal, da je ta znak eden od najstarejših SMS, je svojevrstno sporočilo. Trikraljevski napis ostane do naslednjega prihoda svetih mož in skozi vse leto priča, da je bila hiša blagoslovljena in da naj bi se je ta blagoslov tudi držal. V teh vrsticah pa bi rad izpostavil dejstvo, da so v starih časih hodili okoli ogla tudi zato, da bi vedeževali. »Če bi hotel izvedeti, koga bodo prihodnje leto nesli na pokopališče iz hiše, si moral le-to trikrat ritensko obiti, na koncu pa pri srednjem oknu vanjo nazaj čez glavo pogledat in si tistega na parah zagledal. Vendar ni bil nihče tako pogumen, da bi to res poskušal, ker se je bal, da bi sebe ne videl.«

Gornje besede najdemo v spominih Franja Kopača (1855-1941), akademskega slikarja in gimnazijskega profesorja, očeta arhitekta Vlasta. Kar je zapisal, naj bi pred sto leti veljalo v njegovi rojstni Novi vasi (zdaj del Žirov) in sicer na večer pred prvim božičem, 24. decembra. Na večer pred tretjim, 5. januarja, pa je veljalo, kar sledi. »Tretji božič je bil na večer pred svetimi tremi kralji. Kdor se je tistega dne postil, so mu prišli sveti trije kralji tri dni pred smrtjo povedat, da bo umrl – da se je mogel za potovanje na drugi svet primerno pripraviti.« Zdaj pa malo pomislite in povejte, ali si kaj takega sploh želite – da bi že vnaprej vedeli, kdaj boste umrli?! A ne bi bilo to grozno? Mar ni ravno to ena boljših reči na tem svetu – da ne vemo, kdaj in kako bomo umrli? Bog ne daj, da bi se nam, čeprav le tri dni pred smrtjo, razkrilo to spoznanje.

Dobro pa bi bilo poizvedeti o kakšnih bolj stvarnih in manj usodnih rečeh. O tem, denimo, kdaj dobimo novo vlado. Če ne bi bilo za letos že prepozno, bi predlagal, da bi šli novoizvoljeni poslanci trikrat ritensko okoli palače Državnega zbora, na koncu pa skozi glavni vhod (tisti, ki so ga pred leti osvinjali naši lumpenštudenti) vanjo nazaj čez glavo pogledali in bi morda ugledali tistega, ki naj ga izvolijo za novega predsednika vlade. Nad vhodom pa bi izpisali formulo 20+Z+J+G+12 – po začetnicah imen tistih treh izvoljencev, ki imajo za vlado po kmečki pameti največ možnosti: Zoran, Janez, Gregor. Hkrati bi se morali na dan pred praznikom postiti. Nakar bi jim prišli sveti trije kralji tri dni pred odločilnim zasedanjem povedat, koga naj izvolijo – da bi se mogli na glasovanje primerno pripraviti …

Ne, ne bo šlo, žal so ti stari zgledi za sodobno politično rabo povsem neprimerni. Opustimo misel na vedeževanje in molimo oziroma prosimo raje za to, da bi naši izbranci svojo nalogo opravili čim prej in po pameti. Če se ne motim, nameravajo državni zbor in predsednika republike obiskati trikraljevski koledniki, tudi to ne more škodovati. Koledniki ne prihajajo vedeževat in navdihovat, pač pa le voščit vse dobro v novem letu. In tudi za nas vse bo najbolje, če si na današnji praznik, na »tretji božič«, še tretjič in zadnjič voščimo enako, vse najboljše. Sveti trije kralji pa naj ostanejo predvsem verski praznik. Naj na ta dan praznujejo in koledujejo tisti, ki jim to nekaj pomeni. Po tem koncu tedna pa zanje in za vse druge prihajajo dnevi, ki bodo težji in zahtevnejši od prazničnih. Upajmo, da voščila, ki smo si jih izrekali pred prazniki in med njimi, ne bodo ostala le prazne besede; Bog daj, da bi se vsaj nekatere od njih tudi uresničile.