Ženske v pokoj štiri mesece starejše

Nova vlada bo verjetno pripravila novo pokojninsko reformo, a dokler ne bo novega zakona, bo veljal stari, po katerem pa se vsa prehodna obdobja še niso končala. To je tudi razlog, da so pogoji za upokojitev vsako leto nekoliko drugačni. Letošnja glavna sprememba zadeva upokojevanje žensk.

Ljubljana - Kot navajajo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine spreminjajo le pogoji za ženske. V primerjavi z lani se jim potrebna starost zvišuje za štiri mesece, hkrati pa se jim za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba. Za ženske je torej letos pogoj za upokojitev starost 57 let in štiri mesece (lani 57 let) ter pokojninska doba 37 let in devet mesecev pokojninske dobe (lani 37 let in šest mesecev) ali starost 61 let in najmanj dvajset let pokojninske dobe ali starost 63 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za moške se pogoji ne spreminjajo, pogoj je starost 58 let in 40 let pokojninske dobe ali 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Znižanje upokojitvene starosti

Upokojitveno starost je možno znižati zaradi vsaj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka in za delo pred 18. letom starosti. Za enega otroka se letos upokojitvena starost lahko zniža za 6 mesecev in 15 dni, za dva otroka za 16 mesecev in 8 dni, za tri otroke za 29 mesecev in 8 dni ter za vsakega nadaljnjega otroka še za 16 mesecev in 8 dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. O tem, kdo bo uveljavljal takšno znižanje, se starša dogovorita sama.

Upokojitvena starost se lahko zniža tudi zaradi dela pred 18. letom starosti, vendar to znižanje lahko uveljavljajo le ženske, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 57 let in štiri mesece ter s 37 leti in devetimi meseci pokojninske dobe. Upokojitvena starost se jim za vsako leto v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti zniža za enajst mesecev (lani za deset), vendar pa se jim ne more znižati pod 53 let.

Dodana doba

Tudi letos je za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine možno poleg delovne in dokupljene dobe upoštevati dodano dobo, ki vključuje čas študija, obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe in čas, ko je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali kot brezposelna oseba. Letos se za vsako leto upošteva enajst mesecev (lani deset), ki se štejejo v dodano dobo (npr.: za tri leta študija se šteje 33 mesecev). Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa na njeno višino, prav tako se ne šteje v delovno dobo.

Družinska pokojnina za starše, brate in sestre

Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Tako mora mati letos ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 56 let in šest mesecev (lani 56 let), oče pa 58 let. Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke, ali pogoje, ki so določeni za starše umrlega.

Za nekatere pravice se pogoji ne spreminjajo

Pri nekaterih pravicah je prehodno obdobje končano in se pogoji več ne spreminjajo. To velja za polno starost, za pokojninsko osnovo ter za vdovsko in del vdovske pokojnine. Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pri moških je polna starost 63 let. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina pri upokojitvi v starosti od 58 do 59 let znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka, pri upokojitvi med 59. in 60. letom za 0,25 odstotka, pri upokojitvi med 60. in 61. letom za 0,2 odstotka, pri upokojitvi med 61. in 62. letom za 0,15 odstotka in pri upokojitvi med 62. in 63. letom za 0,1 odstotka. Največ je starostno pokojnino, uveljavljeno v letu 2012, možno zmanjšati za 18 odstotkov, znižanje pa je trajno.

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ta se od leta 2008 izračunava na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po 1. januarju 1970.

Vdovska in del vdovske pokojnine

Vdovec in vdova bosta letos pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če ne bosta toliko stara, dopolnila pa bosta 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine pri starosti 53 let. V primeru, da vdovec ali vdova ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti ob smrti partnerja ni dopolnila, dopolnila pa je 45 let, bo pridobila pravico do vdovske pokojnine ob dopolnitvi 48 let.

Vdova ali vdovec lahko uživa vdovsko pokojnino ali pa lastno starostno oz. invalidsko pokojnino ter del vdovske pokojnine, odvisno od tega, kaj je zanj(o) ugodneje. Del vdovske pokojnine znaša 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, vendar ne več kot 15 odstotkov povprečne lanske mesečne pokojnine, to je največ do zneska 87,70 evra. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno in ne sme presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je 1.741,67 evra.