Konec baterijske reje kokoši

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. januar 2012 / 06:00

Z novim letom je kokoši nesnice dovoljeno rediti le v t. i. obogatenih kletkah.

Kranj – Evropska unija je že 1999. leta sprejela direktivo, s katero je prepovedala rejo kokoši v baterijah oz. neobogatenih kletkah, pri tem pa je določila dvanajstletno prehodno obdobje. Slovenija je evropsko direktivo povzela s pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito rej kokoši nesnic in postopku registracije hlevov, ki ga je kasneje nadomestila s pravilnikom o zaščiti rejnih živali. Pravilnik v prehodnih določbah določa, da je reja v neobogatenih kletkah dovoljena le do 31. decembra 2011.

In v čem so se neobogatene in obogatene (opremljene) kletke razlikovale? V neobogatenih kletkah je vsaka kokoš morala imeti na voljo vsaj 550 kvadratnih centimetrov prostora, vsaj deset centimetrov dolg krmilnik in vsaj deset centimetrov dolg napajalni žleb ali dva kapljična napajalnika ali dve napajalni skledici. Kletka ni smela biti nižja od 35 centimetrov, tla so morala biti oblikovana tako, da so podpirala naprej obrnjene kremplje, kletke pa so morale imeti tudi priprave za obrabo krempljev.

Obogatene kletke zagotavljajo kokošim nesnicam boljše razmere za življenje oz. rejo. Vsaka kletka mora biti velika vsaj dva tisoč kvadratnih centimetrov, pri tem pa mora vsaka kokoš imeti vsaj 750 kvadratnih centimetrov površine, od tega najmanj 600 kvadratnih centimetrov uporabne površine, za katero je pogoj višina kletke več kot 45 centimetrov. Vsaka kokoš mora imeti vsaj petnajst centimetrov gredi, vsaj dvanajst centimetrov krmilnika in vsaj dva kapljična napajalnika ali vsaj dve napajalni skodelici, poleg tega morajo biti v kletki tudi gnezdo, priprave za obrabo krempljev in nastilj, ki kokošim omogoča kljuvanje in brskanje.

V Sloveniji je bilo po podatkih registra kokoši nesnic na dan 19. december pri 90 rejcih oz. rejskih kooperacijah registriranih 163 objektov za rejo kokoši nesnic. Po podatkih veterinarske uprave je 71 rejcev prilagodilo novim standardom skupno 129 objektov, sedem rejcev, med njimi je tudi eden z Gorenjskega, reje še ni prilagodilo, drugi rejci so rejo povsem opustili ali so jo opustili v obstoječih objektih in jo bodo preselili v druge objekte, nekateri so se odločili za alternativne oblike reje.