Sama zariše svoje meje

Rada Panić je dvaindvajsetletna študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se v prostem času prelevi v nadarjeno risarko. Doslej je bil njen talent skrit v umetniški mapi.

Simpatična Bohinjka že od majhnih rok rada riše, vendar pri likovnem pouku nikoli ni imela velikih možnosti, da bi svoj talent tudi razvijala. Kot nam Panićeva pojasni, so bile ure zasnovane raznoliko in posledično ni imela priložnosti pogosto risati. Spominja se, kako je v zadnjem letniku srednje šole sama začela brskati po spletnih straneh velikih umetnikov, občudovala njihove portrete in takrat tudi začela risati. Kot vsak začetnik tudi sama ni vedela veliko o tehnikah, primernem papirju, svinčnikih, vendar če je želja, je vse mogoče in s tem se strinja tudi mlada umetnica. Od prvega portreta, narisanega s tehničnim svinčnikom, je skozi leta ustvarjanja osvojila tudi slikarski material in pripomočke. Danes kupuje točno določen papir, odkrila pa je tudi svinčnike, ki se zlijejo z njeno roko.

Zelo rada riše portrete, saj jo znova in znova pritegnejo človekove oči, nos, gubice ali nasmeh. Takrat si namesti slušalke, zavrti kakšno pesem skupine Coldplay, ali pa Boba Dylana, mogoče Tupaca in se včasih za več ur prepusti zanimivim linijam, ki nastanejo izpod njenega svinčnika.

Pozitivni odzivi njenih prijateljev na njene risbe zaenkrat še niso prerasli v kaj več kot v izobešene portrete na stenah Ekonomske šole Radovljica. Se mlada umetnica kaj spogleduje z idejo o samostojni razstavi? »Občutek, ko te nekdo pohvali in ceni tvoje delo, je res lep, vendar mislim, da še nisem dovolj dobra in slikarsko dovršena za tak podvig. Sem še preveč »zelena« v umetniškem svetu in mislim, da se moram še veliko naučiti, preden bom pripravljena na kaj takega,« je skromno pripomnila Panićeva.