Oropani zlatar pogreša še pol kilograma zlata

Mladi Jeseničani, obtoženi ropa škofjeloške zlatarne Pustovrh julija letos, nepremišljeno dejanje obžalujejo, različno pa navajajo, kdo je rop sploh predlagal.

Kranj - Na Okrožnem sodišču v Kranju so včeraj začeli soditi domnevnim roparjem zlatarne Pustovrh v Škofji Loki. Obtožba 21-letnemu Arnelu Habiboviću in leto mlajšemu Gregorju Grilcu (prvi je v priporu, drugi v hišnem priporu) očita, da sta letos poleti rop izvedla, 22-letni Ado Ejdinović in leto mlajši Besim Hasić pa naj bi bila njuna voznika. Habibović in Grilc sta tako obtožena storitve kaznivega dejanja ropa, drugi par pa pomoči pri ropu.

Okrožna državna tožilka Vesna Primožič je navedla, da so se obtoženi Jeseničani 14. julija okoli 16.30 z dvema avtomobiloma pripeljali v Škofjo Loko, nakar sta Habibović in Grilc z zakritima obrazoma vstopila v zlatarno, prisotnemu zlatarju Gorazdu Pustovrhu zagrozila s pištolo, ga spravila na kolena in zvezala. Nato sta iz predalov pobrala za 127 tisoč evrov nakita. Grilc je z nakitom zbežal, medtem ko je zlatar Habibovića s pomočjo delavcev z bližnjega gradbišča zadržal. Ejdinović naj bi nato Grilca odpeljal proti Ljubljani, medtem ko se je Hasić po prejeti novici o spodletelem ropu sam odpeljal na Jesenice.

»Priznam dejanje in ga obžalujem. To sem storil, ker sva bila z Grilcem dolžna Ejdinoviću tri jurje za drogo, ki pa mu jih nisva mogla vrniti. Zagrozil nama je, da bo nabijal obresti, tako da bo dolg hitro narasel na vsaj šest jurjev, in potem predlagal, naj raje nekoga oropava. Najprej je rekel za neki bencinski servis v Avstriji, a se ni izšlo, ne vem, zakaj. Nato se je Ejdinović odločil za zlatarno v Škofji Loki, on je določil tudi vse vloge,« je zatrdil prvoobtoženi Habibović. Velikemu sodnemu senatu, ki ga vodi okrožna sodnica Marjeta Dvornik, je pojasnil, da je Ejdinovič v Škofji Loki obema pokazal, katero zlatarno naj oropata. Plen bi si razdelili tako, da bi z Grilcem dobila vsak po tri tisoč evrov, preostanek naj bi pobral Ejdinović, medtem ko za Hasića ni vedel, koliko bi dobil.

Drugoobtoženi Grilc je potrdil Habibovićevo zgodbo in tudi obžaloval dejanje: »Ne vem, kaj mi je bilo, da sem šel to naredit.« Pojasnil je, da je kmalu po vrnitvi na Jesenice prejel klic s kranjske policije. Tedaj mu je Habibović pojasnil, da so ga dobili. Grilc je zato poklical starše, jim zaupal, kaj je storil, nakar sta z mamo odšla na jeseniško policijo. »Nahrbtnik z nakitom sem imel ves čas pri sebi in ga vse do izročitve kranjskim policistom nisem odpiral. Nič nisem vzel ven,« je pristavil.

Ado Ejdinović ni bil zgovoren, je pa zatrdil, da je bil rop Habibovićeva zamisel, in zanikal, da bi mu izvajalca ropa kaj dolgovala. Že pred preiskovalno sodnico je navedel, da je sicer vedel, da nameravata Habibović in Grilc nekoga oropati, ni pa vedel, da zlatarno. Obtoženi Besim Hasić pa je razložil, da je vedel le, da si bosta Habibović in Grilc ogledala neko zlatarno. »Da bosta naredila tako neumnost, nisem pričakoval,« je povedal.

Lastnik zlatarne Branko Pustovrh je razložil, da nazaj niso dobili vsega ukradenega nakita. »Naredili smo inventuro, ki je pokazala, da je manjkalo več kot pol kilograma nakita. Šlo je za najdražje dele nakita: sedemnajst verižic, šestnajst zapestnic, trideset prstanov, 21 obeskov, 41 uhanov, broška in kravatna igla. Manjkajoči nakit je skupaj vreden 31 tisoč evrov.«

Njegov sin Gorazd Pustovrh je opisal potek ropa: »Bil sem zadaj v delavnici, ko sta vstopila roparja s pištolo in maskama na glavi. Spravila sta me na kolena, zvezala roke za hrbtom. Zahtevala sta ključe od vrat. Nato me je eden postavil na stol, mi zvezal oči z lepilnim trakom. Drugi je odšel v trgovino in jemal nakit. Tisti poleg mene je hotel še denar, a ni znal odpreti blagajne. Ko je po šipi potrkala stranka, sta me potegnila za pult. Tam sem se začel braniti in upirati. Eden me je nato začel daviti, da nisem več mogel dihati. V tistem trenutku sem si osvobodil roke. En ropar je z nahrbtnikom stekel, drugega pa so delavci z bližnjega gradbišča pridržali do prihoda policije.« Obtoženi roparji (razen Hasića) so se zlatarju na koncu opravičili. »Opravičilo sprejmem in upam, da vas je to izučilo. Hočem pa, da vrnete zlato, ki še manjka,« je odgovoril. Sojenje se bo nadaljevalo.