Rizzi: Ne zatirajte, učite se slovenščine

Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska prosvetna zveza podeljujeta že nekaj let organizacijam in posameznikom, ki delujejo za sožitje in razumevanje med ljudmi, ne glede na njihove nacionalne, kulturne, jezikovne, verske in druge posebnosti, nagrado Vincenza Rizzija. Rizzi, ki je bil rojen leta 1816 v Špitalu ob Dravi, je del svojega življenja preživel tudi v Ljubljani, kjer je prijateljeval s Francetom Prešernom in Matijem Čopom. Po vrnitvi na Koroško je deloval kot duhovnik v različnih krajih in ljudi vzgajal v medsebojnem razumevanju in sožitju. Znano je njegovo sporočilo, da slovenščine ne smemo zatirati, ampak se je naučiti. Umrl je v Celovcu leta 1856.

Letošnjo nagrado Vincenza Rizzija so v torek zvečer v Železni Kapli/Eisenkappel podelili kooperativi oziroma iniciativi Longo mai, ki je prišla v Železno Kaplo leta 1977 in deluje v Franciji, Švici, Ukrajini, Nemčiji, Kostariki in v Avstriji. V iniciativah sodelujejo večinoma izobraženi ljudje, ki v kooperativah skupaj delijo dobro in slabo ter z velikim spoštovanjem do narave kmetujejo za svoje preživetje, viške pa prodajajo. V kapelski občini so se naselili v opuščeni Stoparjevi domačiji/Stoparhof v Lobniku/Lobnig in se lotili ovčjereje, čebelarstva, zeliščarstva in ekološkega kmetovanja. Čeprav v začetku niso bili vešči košnje in drugih kmečkih del in so se jim nekateri domačini posmehovali, so se z leti naučili tudi teh opravil in začeli sodelovati z drugimi kmeti v kapelskih dolinah. Longomajevci, kot jim pravijo Kapelčani, niso le kmetovalci, ampak so postali prijatelji Slovencev in zagovorniki dvojezičnosti v občini. Zadnja leta podpirajo ogrožene ljudske šole v kapelskih vaseh, ki jih dežela namerava zapreti. Sodelujejo tudi v kulturnih in drugih dejavnostih v občini. Pred leti so na obisk v Francijo, kjer so se začele te kooperative, povabili kapelske pevce in folkloriste. Za vse, kar je Longo mai (besedi naj bi pomenili »naj še dolgo traja«) dobrega naredil za Železno Kaplo in Slovence na Koroškem, je Rizzijeva nagrada zasluženo v njihovih rokah. V Železni Kapli smo vedno našli somišljenike. Z nekaterimi smo postali prijatelji, sta v zahvali za nagrado povedala Beate Kauner in Helmut Peissl. O prihodu Longo maia v Kaplo in njegovem delovanju pa so govorili dr. Marjan Šturm, Marta Polanšek, dr. Božidar Jakšič in župan Franc Jožef Smrtnik, ki je nagovor sklenil z besedami, da smo »v Železni Kapli zadnja leta veliko ledu stalili in veliko grabnov zasuli«.