K zmagi so pripomogli glasovi neopredeljenih

Neuradni, začasni in delni izidi glasovanja na predčasnih volitvah v nedeljo, 4. decembra, so znani, so nam v torek sporočili iz Državne volilne komisije. To pomeni, da so upoštevani rezultati glasovanja na vseh voliščih, predčasnega in glasovanja po pošti ter na voliščih zunaj domačega volilnega okraja. Uradni izidi bodo znani 16. decembra, vendar pa sedanjih izidov to ne bo občutno spremenilo.

Dejstvo, da je zmagovalka letošnjih parlamentarnih volitev Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, ki je premagala SDS Janeza Janše, se doslej ni spremenilo. Janković je dobil 28,55 odstotka glasov, Janša 26,22 odstotka. Decimalke so se od objave prvih rezultatov v nedeljo malenkostno spremenile, volilni izid in število mandatov, ki posameznim strankam pripadajo v državnem zboru, pa ne. Edina sprememba, ki smo jo od zaključka redakcije do izida časopisa doživeli na Gorenjskem, je drugo poslansko ime v gorenjski volilni enoti izvoljenega predstavnika Nove Slovenije. To ni Anton Kokalj, izvoljen v Poljanski in Selški dolini, temveč Matej Tonin iz Kamnika. Kokalj je dobil 10,14 odstotka glasov, Tonin pa 10,15, še dan poprej pa je bilo razmerje ravno obrnjeno. Kokalj, ki smo ga v ponedeljek prosili za izjavo, je takšen razplet zaradi »trhle« začasne zmage predvidel tudi sam. Morda ravno pri njiju dveh lahko še kaj spremenijo glasovi volivcev iz tujine.

Tretje mesto za Jankovićevo in Janševo stranko je dobila Pahorjeva SD z 10,51 odstotka glasov. Četrto mesto je dobila Državljanska lista Gregorja Viranta, tudi novo figuro na volilni šahovnici. Volivci so mu naklonili 8,41 odstotka glasov. Stranki DeSUS so jih namenili 6,98, SLS 6,89 in NSi 4,81 odstotka. Podobne deleže glasov so stranke dobile tudi na Gorenjskem, le da je vrstni red nekoliko premešan. Na vrhu sta tudi na Gorenjskem Pozitivna Slovenija s 30,60 odstotka glasov in Janševa SDS s 25,87, tretje mesto pa so gorenjski volivci namenili Virantovi listi (8,71 odstotka), četrto pa SD (8,53 odstotka). Sledijo NSi s 6,47 odstotka, DeSUS s 6,45 in SLS s 6,23 odstotka.

Jankovićevim glasovi neopredeljenih volivcev

Ankete javnega mnenja so pred volitvami zmago napovedovale stranki SDS, takšna je bila tudi napoved v Gorenjskem glasu. Rezultati ankete, ki jo je na vzorcu 3290 anketirancev v vseh volilnih okrajih na Gorenjskem opravil Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, so napovedovali, da bo Janševa SDS zmagala s 26,5 odstotka volilnih glasov, Jankovićeva Pozitivna Slovenija pa da jih bo dobila 17,6 odstotka. Stranki SD je anketa napovedala 8,1 odstotka, Virantovi listi 6,8, NSi 5,7, DeSUS-u 5 in SLS 4,8 odstotka, medtem ko bi vse druge stranke z manj kot dvema odstotkoma ostale pod parlamentarnim pragom. 19 odstotkov vprašanih ni vedelo ali želelo odgovoriti, kako nameravajo voliti. Da bo zmagala, je anketa stranki SDS napovedala v vseh gorenjskih volilnih okrajih, razen v jeseniškem, kjer bi po napovedi zmagala Jankovićeva Pozitivna Slovenija. Vendar ni bilo tako: Jankovićevi so zmagali v osmih od enajstih volilnih okrajev, Janševi v treh, in sicer v okraju Kranj III, Škofja Loka II in Kamnik. Da je za zmagovalca volitev Zorana Jankovića v resnici glasovalo 13 odstotkov volivcev več, kot je predvidela raziskava, pripisujemo deležu neopredeljenih volivcev in tistih, ki spočetka niso nameravali iti volit, pa so si v zadnjem hipu premislili. Seveda ne sami od sebe, temveč z aktivacijo volivcev na eni in z volilno abstinenco na drugi strani, kakor to imenujejo analitiki. Jankovićevemu štabu je očitno uspelo spodbudil dovolj volivcev, da so v nedeljo volitve prevesili v njegovo korist. Na ta način je že pred tremi leti uspelo zmagati stranki SD, ki ji javnomnenjske ankete tudi niso pripisovale zmage. Sicer se napovedi iz ankete Gorenjskega glasa ujemajo s tem, kar se je v nedeljo zgodilo na voliščih. Ujema se tudi vrstni red strank po prejetih glasovih volivk in volivcev, ki je nekoliko drugačen od tistega v državi. Anketa je sicer vsem strankam, razen SD, napovedala za kak odstotek manj, kot so potem dobile na voliščih. Vendar je tudi tu opaziti učinek neopredeljenih volivcev, ki so potem šli na volišča in svoje glasove prispevali eni od strank. Tu pa je šlo verjetno tudi za to, da so volivci, bolj nagnjeni v desno, namesto stranki SDS glasove namenili kateri od drugih desnih strank.

Sedem strank, dve novinki

Za SDS je to že drugi poraz zapored. Leta 2008 jo je na volitvah v državni zbor za malenkost premagala Pahorjeva SD. Janez Janša je že dan po letošnjih volitvah ponudil odstop z mesta predsednika stranke, kar pa so organi stranke soglasno zavrnili. Borut Pahor, čigar stranka SD ima po letošnjih volitvah kar trikrat slabši izid od tistega pred tremi leti, ni ponudil odstopa. Še več, samozavestno se pogaja o pogojih za vstop v koalicijo Zorana Jankovića. Pred tremi leti pa sta po volitvah zaradi slabega rezultata odstopila takratna predsednika SLS Bojan Šrot in NSi Andrej Bajuk, slednja je zaradi nizke podpore volivcev takrat ostala zunaj parlamenta. Po letošnjih volitvah se vrača, kar poudarjajo z velikim ponosom.

V državni zbor se je tako uvrstilo sedem strank, ki so dobile 88 poslanskih mest, dve sta namenjeni poslancema narodnosti. Pet strank že ima parlamentarno tradicijo (SDS, SD, SLS, DeSUS, NSi), dve sta novinki, zmagovalna Jankovićeva in Virantova. Druge stranke niso prestopile parlamentarnega praga, med njimi sta tudi obe koalicijski partnerici LDS in Zares, v državni zbor pa ni prišla še ena veteranka, Jelinčičeva SNS.

Pozitivna Slovenija v osmih gorenjskih okrajih

Jankovićeva lista je bila uspešnejša v štirih zahodnih volilnih enotah, kjer je volilno telo nagnjeno pretežno v levo. Janševa SDS je dobila volitve v vzhodnih štirih volilnih enotah. Jankovićevi so dobili relativno večino v 45, Janševi v 41 volilnih okrajih. Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija ima v novo izvoljenem državnem zboru 28 sedežev, Janševa SDS 26, Pahorjeva SD 10, Državljanska lista Gregorja Viranta 8, DeSUS Karla Erjavca in SLS Radovana Žerjava po 6 in NSi 4 sedeže. Na Gorenjskem imata Pozitivna Slovenija in SDS po 3 poslance, po enega pa Virantova lista, SD, SLS, DeSUS in NSi. Gorenjska ima izvoljene poslance v devetih od enajstih volilnih okrajev. Brez poslancev sta ostala okraja Radovljica I in Radovljica II, medtem ko ima volilni okraj devet (ali Škofja Loka II, ki zajema Poljansko in Selško dolino) kar tri. Če bi obveljal Kokaljev mandat, bi bili celo štirje. Po volitvah v prvi volilni enoti so mandate dobili Alenka Pavlič (Jesenice), Alojz Potočnik (Kranj I) in Alenka Bratušek (Kranj II), vsi Lista Zorana Jankovića, Branko Grims (Kranj III), Marko Pogačnik (Škofja Loka I) in Irena Tavčar (Škofja Loka II), vsi SDS, Samo Bevk (Idrija) iz SD, Bojan Starman (Škofja Loka II) z Liste Virant, Mihael Prevc (Škofja Loka II) iz SLS, Jana Jenko (Tržič) iz stranke DeSUS in Matej Tonin (Kamnik) iz NSi.

Poleg poslancev prve volilne enote, ki zajema Gorenjsko od Jesenic do Idrije, pa je bilo v državni zbor izvoljenih še nekaj Gorenjcev. Med njimi so tudi trije predsedniki strank. Karl Erjavec, prvak DeSUS-a, sicer doma v Naklem, je bil izvoljen v volilnem okraju Žalec. Ljudmila Novak, predsednica NSi, doma v Moravčah, je bila izvoljena v dveh ljubljanskih volilnih okrajih, in Gregor Virant iz Domžal, izvoljen v domačem volilnem okraju. Tam je bila izvoljena še poslanka Saša Kos iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije.

Gorenjska v slovenskem parlamentu

Iz prejšnjega mandata ostajajo v parlamentu z Gorenjske samo trije poslanci: Alojzij Potočnik, Branko Grims in Samo Bevk. Po mandatu premora se v državni zbor vračata Žirovec Bojan Starman, ki je bil do leta 2008 poslanec stranke SDS, nato pa se je z njo razšel, in Mihael Prevc iz Železnikov, ki je bil poslanec SLS v parlamentu ravno v času katastrofalne poplave v Železnikih. Da je takrat država prisluhnila glasu ljudi iz opustošenih krajev, Prevc pripisuje tudi svojemu takratnemu poslanskemu mandatu in možnostim, ki jih je imel v tej vlogi priti do najbolj ključnih ljudi v državi. Prevc je tudi eden od enajstih slovenskih županov, na letošnjih predčasnih volitvah izvoljenih v državni zbor. Novost novega mandata je tudi ta, da »dvoživke« v parlamentu zaradi novega zakona o nezdružljivosti funkcij niso več mogoče in se bodo izvoljeni poslanci po potrditvi mandatov morali županskim funkcijam odpovedati. Tudi v Železnikih, kjer bodo v naslednjih mesecih nove županske volitve. V prejšnjem mandatu je imela Gorenjska v državnem zboru štiri župane. V novem državnem zboru bo občutno več žensk kot v prejšnji sestavi, kar 29, kar predstavlja skoraj tretjino. Iz gorenjske volilne enote jih je manj kot polovica, le štiri.

Primerjavo Glasove volilne napovedi in volilnih izidov v gorenjski volilni enoti in v njenih enajstih okrajih si lahko ogledate v foto galeriji.