Gradil je Kranj, Gorenjsko, Slovenijo ...

Družina Slavec in z njo mnogi Kranjčani so z odkritjem doprsnega kipa, odprtjem razstave in predstavitvijo znanstvene in slikovne monografije v sredo zaznamovali 110. obletnico rojstva stavbenika in podjetnika Josipa Slavca (1901-1978).

Kako simbolično je bilo odkritje doprsnega kipa stavbeniku in podjetniku Josipu Slavcu, ki odslej naprej plemeniti pročelje nekdanjega hotela Stara pošta, ene izmed najbolj znanih kranjskih stavb, ki jo je v letih 1929/30 zgradilo prav Slavčevo podjetje. Tudi stavbo nasproti, Andrašičevo hišo, v kateri so danes banke, je gradil Slavec in stavbo na njeni desni, ki je pred letom dni padla pod težo napredka in novih gradenj, prav tako. Namreč, medtem ko je kar precejšnja množica ljudi na prostoru med obema stavbama spremljala slovesnost, je v ozadju temno nebo rezal dolgi krak žerjava, ki deluje na gradbišču nove stanovanjsko poslovne soseske tam, kjer je nekoč stala še ena Slavčevih gradbenih mojstrovin Hotel Jelen. Če hotelu ni bila usojena visoka starost, pa Stari pošti danes kaže mnogo bolje. Po denacionalizaciji in odkupih je stavba v treh četrtinah v lasti družine Gorjanc, ki je z veseljem sprejela pobudo, da na pročelje stavbe postavijo doprsni kip Josipu Slavcu. »Seveda smo bili takoj za, ko se je z željo po postavitvi kipa pri nas oglasila Zvonka Zupanič Slavec. Prav gradbeno podjetje deda njenega moža je po načrtih arhitekta Hermana Husa za mojega očeta gradilo to stavbo. Slavec in moj oče sta bila tudi sicer dobra prijatelja,« je povedal Lojze Gorjanc in dodal, da je bil hotel takrat zagotovo eden izmed najsodobnejših pri nas.

Ob odkritju kipa je slavnostni govornik, predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Rebec poudaril, kako pomembno poslanstvo opravljajo potomci stavbenika Josipa Slavca s tem, ko s kipom, knjigo in razstavo Kranjčanom in Slovencem odkrivajo pomen gradbeništva v slovenski zgodovini. Skupaj z vnukom Josipa Slavca Alešem Slavcem sta v nadaljevanju tudi odkrila njegov portret, ki ga je izdelala akademska slikarka in kiparka Irena Brunec Tebi. Gre za realistično podobo Josipa Slavca v poznih srednjih letih, v njegovem najbolj ustvarjalnem obdobju. »Slavčevi so mi na voljo dali številne njegove fotografije, kljub temu pa sem želela, da delo, preden gre v odlivanje v bron, vidi tudi njegova rodbina, ki ga je seveda poznala tudi v živo. Ko si je portret ogledal njegov sin Saša in v njem prepoznal podobo svojega očeta, sem vedela, da je moje delo končano,« je povedala kiparka.

V nadaljevanju se je množica mimo nekaterih stavb, ki jih je prav tako gradil Slavec (na primer Adamičevo hišo), preselila v Galerijo Zavoda za turizem Kranj, kjer so odprli tudi razstavo stavbenih dosežkov in predstavili knjigo Dosežki slovenskega gradbeništva (1918-1941) in stavbenik Josip Slavec. »S knjigo želimo prikazati celoten opus objektov od mostov, cest do hotelov in vil, ki jih je večinoma med obema vojnama zgradilo dedovo podjetje. Pri tem smo uporabili tudi bogat slikovni arhiv, ki ga poseduje naša družina. Mislim, da knjiga na najlepši način potrjuje, kako pomembno je bilo njegovo delo, s katerim je zaznamoval tako podobo Kranja kot širšega slovenskega prostora. Knjiga, razstava in doprsni kip so bili dve leti velik družinski projekt, v katerem smo sodelovali vsi, na prvem mestu pa seveda žena Zvonka, brez katere vsega tega čemur smo priča danes, zagotovo ne bi bilo,« je povedal Josipov vnuk Aleš Slavec. Zadovoljstvo je izžarevala tudi Zvonka Zupanič Slavec, avtorica monografije, razstave in pobudnica za postavitev portreta. »Zelo sem zadovoljna, ker nam je projekt uspel celostno, saj se je na ta način Josip Slavec za vse večne čase učvrstil v slovenskem, predvsem pa v kranjskem prostoru in času. Spomenik ga bo ohranil na veke, knjiga bo njegove gradbene mojstrovine ohranila žive, pri tem mislim tudi na tiste, ki jih ni več, kot sta hotela Jelen v Kranju in Park na Bledu,« je povedala neutrudna avtorica projekta. Da bi monografija dobila tudi neke vrste potrditev in pomen njegovega dela, so k sodelovanju povabili tudi pisce, strokovnjake s področja arhitekture, gradbeništva, zgodovinopisja, dediščine …, ki so znali oplemenititi vlogo Josipa Slavca za slovensko gradbeništvo.

»Josip Slavec je bil pomemben Kranjčan. Ena izmed najpomembnejših gradenj njegovega podjetja so tudi rovi pod mestom Kranjem, ki jih v zadnjih letih najbolj zavzeto tržimo tudi v turizmu. Zato smo že pred dnevi v njih simbolično odprli razstavo, na kateri so objekti, ki jih je Slavec gradil v Kranju in okolici, tu v naši galeriji pa zdaj predstavljamo tudi njegove gradnje iz drugih delov Slovenije,« je povedala direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec. Razstavi bosta odprti do 12. decembra, potem pa se bosta skupaj selili v razstavišče Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj.