Mah, kaki ... Kaki?! Ham ... (1)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 29. november 2011 / 06:00

Pred leti mi je mož povedal športno anekdoto, ko je predsednik nogometnega kluba Inter iz Milana Massimo Moratti dejal, da brazilski nogometaš Ricardo Izecson dos Santos Leite, imenovan Kaka, nikoli ne bo član njegovega kluba ... Preden se začnete čuditi, ali berete pravo rubriko, preberite do konca.

Omenjeni predsednik je to sicer povedal nekoliko v šali, razlog pa naj bi bil, da ime Kaka v italijanščini pa tudi v brazilski portugalščini lahko pomeni približno nekaj takšnega kot tudi pri nas. No, tukaj pa se stvar malce zaplete. Namreč, če se ob imenu Kaka spomnimo na rjav »paketek«, potem bi zadržek gospoda Massima še nekako razumeli, če pa nas to ime spomni na plemenit oranžast sadež, potem bi se morali ob besedah bogatega Italijana vprašati, češ kaj ga pa ta »serje«.

Sladko trpki zmagovalec

No, pa da ne bo nikakršnega dvoma. Kaka je kasneje osvojil priznanje za najboljšega nogometaša na svetu, poleg tega je eden največjih zvezdnikov slovitega kraljevega kluba iz Madrida. O enakih superlativih pa lahko govorimo tudi o našem današnjem izbrancu, njegovem visočanstvu kakiju (Diospyros kaki). Ko se spomnimo nanj, nam misli lahko pobegnejo v dve smeri. Nekateri se spomnijo kakijeve sladkosti, drugi, tisti, ki so ga okušali premalo zrelega, pa njegove trpkosti, grenkobe. Če začnemo pri lepih spominih, povejmo to, da je kaki res eden od najslajših sadežev. Govorimo o zrelem sadežu, ki se zmedi in postane na pogled nekako voden oziroma steklen. Če si po kosilu zaželimo za sladico le kakšen kos sadja, bo kaki kar, če ne celo najbolj pravšnji.

Včasih je narobe prav

Ja, ravno pri kakiju so do neke mere stvari obrnjene na glavo. Še ne popolnoma zrel sadež ima domala nemogoč okus. Ta okus je v največji meri posledica prisotnosti tanina, ki ga je v sadežu največ takrat, ko še ni zrel. Tanin ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, ki delajo nezrel sadež pravzaprav bolj zdrav od svežega. Sok nezrelega kakija naj bi po ljudskem zdravilstvu odpravljal črevesne zajedavce. Pri takšnem okusu se temu res ne gre čuditi. Trpek kaki blaži sluznična, ustna in črevesna vnetja. S pridom ga uporabljamo pri otečenih dlesnih in njihovem krvavenju, ustnih ranah, paradentozi in driski. Zapira tudi manjše krvaveče kožne rane. Z zorenjem se vsebnost tanina v sadežu močno zmanjšuje. Nekateri blagodejni učinki se izgubljajo, pridejo pa drugi in predvsem čudovit okus.

Medeni paradižnik za odpornost in energijo

Zaradi oblike in okusa se je kakija prijel tudi izraz medeni paradižnik, ki temu rdeče-oranžnemu sadežu prav ustreza. Poleg sladkosti oz. vsebnosti glukoze je kaki bogat še s provitaminom A in vitaminom C, kalijem, kalcijem, fosforjem in železom. Zaužit sadež gre takoj v kri in nas, kot bi trenil, napolni z energijo, obenem se ga priporoča tudi proti dehidraciji. Poživi nam prebavo in presnovo ter nam na ta način razstruplja organizem. Njegovemu rednemu uživanju se pripisuje koristnost za jetra in ledvice, zdravje ustne votline kakor tudi za oči. Znižuje visok krvni tlak in stopnjo holesterola v krvi, prav tako pa tudi visoko telesno temperaturo. Če zbolimo ob vsaki sapici, jejmo kaki, da si okrepimo imunski sistem. Odpravljal naj bi tudi kolcanje in zniževal stres.

Kot hrana za bogove

Prvi del botaničnega imena nakazuje na kakijevo božansko vrednost, saj dobesedno pomeni - hrana bogov. Že to nam daje slutiti, da gre za kvaliteten sadež. Tega se najbolje zavedajo na Daljnem vzhodu, predvsem na Japonskem, kjer je kakijevo drevo nekakšen nacionalni simbol in uživa podoben status kot pri nas lipa. Zato niti ni čudno, da devetdeset odstotkov vseh kakijev na svetu pride iz Japonske, Kitajske in Koreje. Nekaj podobnega kot pri mobilnih telefonih. Kdo pravi, da telekomunikacije in sadni užitki nimajo nič skupnega.