Iz zgodovine: več vina kot vode

Člani Jamarskega društva Carnium Kranj so predstavili letošnje izsledke raziskave najstarejšega mestnega vodnjaka na župnijskem vrtu v Kranju.

V Kranju so bili nekdaj vsaj štirje vodnjaki, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovini mesta. Eden je bil na Glavnem trgu, drugi na Maistrovem trgu, tretji pred Prešernovim gledališčem, najstarejši pa na župnijskem vrtu. »Kranj je imel neprestane težave s preskrbo z vodo. Že Valvasor je pisal o tem, da je imel Kranj več vina kot vode, čeprav mesto leži na sotočju dveh rek,« je povedal arheolog in konservator dr. Milan Sagadin na nedavni predstavitvi izsledkov raziskave najstarejšega mestnega vodnjaka na župnijskem vrtu v Kranju. »Kot poroča zgodovinar Josip Žontar, je vodnjak na župnijskem vrtu v Kranju okrog leta 1499 zgradil tedanji mestni župnik Matija Operta. Ker je vodnjak namenil meščanom, so ga z dovoljenjem oglejskega patriarha izkopali s sredstvi, ki so jih zbirali ob ustanovitvi beneficijev v kranjski farni cerkvi. Pred tem so vodo z veliko truda nosili iz kanjona Kokre. Vodnjak je bil pozneje opuščen, po drugi svetovni vojni pa do vrha zasut. Spodnji del vodnjaka vsebuje zgodovinske plasti, ki so razkrile mestno preskrbo z vodo ter življenje meščanov ob zatonu srednjega veka. Vodnjak na župnijskem vrtu je najstarejši znani vodnjak v Kranju, kot tak pa izjemna znamenitost našega mesta, ki je bila vse do letošnjega leta zasuta, neraziskana in prezrta,« je povedal vodja projekta Gregor Aljančič iz Jamarskega društva Carnium.

Pobudo Jamarskega društva Carnium, ki raziskuje umetne podzemeljske objekte v kranjski občini, nazadnje je bil to Šmajdov grad v Predosljah, je na podlagi javnega razpisa podprla občina Kranj. »Od občine smo prejeli 1800 evrov, še približno toliko smo vložili lastnih sredstev v raziskovanje tega vodnjaka,« je pojasnil Aljančič. Arheolog mag. Draško Josipovič je vodil izkopavanja v zasutju spodnjega dela vodnjaka ter v sodelovanju z drugimi strokovnjaki analiziral najdbe. Izkopavanja je spremljala kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, najdbe bo hranil Gorenjski muzej v Kranju. »Material, s katerim so po opustitvi zasuli vodnjak, je prava izložba mestne zgodovine - od prazgodovinske keramike, rimskega novca iz l. 400, srednjeveškga srebrnika iz 1427, pa solda, stare avstrijske valute iz 18. stoletja …,« je našteval Aljančič. Pri projektu sodelujejo dijaki Ekonomske šole v Kranju, ki pod mentorstvom profesoric Alenke Grmek in Bee Poredoš zbirajo arhivsko gradivo o preskrbi Kranja z vodo.

Gregor Aljančič je dodal še nekaj zanimivih podatkov o raziskovanju: »Sedemnajst dni smo izkopavali vodnjak, pri tem je sodelovalo štiriindvajset jamarjev iz Jamarskega društva Carnium. Izkopali smo približno enajst kubičnih metrov materiala ter pregledali in izločili najdbe. Vodnjak je zdaj globok 32 metrov, s čimer smo dosegli gladino današnje Kokre. Pravo dno je še nižje, blizu 40 metrov globoko. Delo bomo, upam, nadaljevali prihodnje leto. Zadnja dognanja pa so vsekakor dobra priložnost za predstavitev na razstavi, bodisi Kranjčanom ali širše.« Da je takšna najdba lahko dobra promocija Kranja, se strinja tudi direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec: »S tem imamo zanimivost več. Naša želja je, da se uredi ploščad iz kranjskih rovov v kanjon Kokre in s tem varna prezentacija tako z osvetlitvijo kot varnim dostopom.«