Veliki napori za ohranitev evra

Ekonomist Mojmir Mrak ne izključuje možnosti, da bi se evrsko območje zmanjšalo.

Predoslje – Združenje bank Slovenije je v četrtek in v petek pripravilo na Brdu tradicionalne dneve bančnikov, tudi tokrat z aktualnim naslovom Evropsko finančno prestrukturiranje in upravljanje. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, je dejal, da bi Slovenija potrebovala verodostojen stabilizacijski program. Pričakuje, da se bodo gospodarske razmere postopno stabilizirale in da bodo banke očistile bilance in podjetja zmanjšala zadolženost. Nobena evropska ustanova kot možnega scenarija ne predvideva razpada evrskega območja, na katerem pa bo v prihodnje potrebna večja harmonizacija glede javnih financ. Ekonomist Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete je prepričan, da bo evrsko območje obstalo, vendar pa ni prepričan, da bo obstalo s sedemnajstimi članicami, kot jih ima danes. Dosedanji ukrepi za reševanje evra so bili nezadostni, prepočasni in oblikovani za reševanje manjših članic območja. Ker je kriza že prešla iz obrobnih na osrednje članice evrskega območja, med katerimi je najbolj zadolžena Italija, bodo potrebni bolj celoviti in dolgoročni ukrepi, pri tem pa Mrak meni, da bi pri nelikvidnih državah Evropska centralna banka morala sprejeti vlogo posojilodajalke. Njena vloga naj bi bila ključna pri reševanju krize, sicer se bo evro spremenil v nekaj, česar si ne želimo. Minister za finance Franc Križanič je opozoril, da se je Slovenija znašla med državami z občutno višjo ceno zadolževanja po padcu pokojninske reforme, saj naj bi bil to znak evropskim finančnim krogom, da država ne obvladuje javnih financ. Ker je evro glede na ameriški dolar in kitajski juan precenjen, bo evropska denarna oblast morala ukrepati, pri tem pa so poleg znižanja obrestne mere možni tudi drugi ukrepi. Slovenski bančni sistem je varen, saj ima, kot pravi Križanič, visoke likvidnostne rezerve.

Marko Košak z Ekonomske fakultete je dejal, da bodo banke v prihodnje potrebovale več kapitala, čakajo pa jih tudi ostrejša regulacija ali celo omejitve. Ker so banke zelo odvisne od dolžnikov, bo tudi njihov nadaljnji razvoj zelo odvisen od razdolževanja podjetij. Zahteva evrske skupine po izboljšanju kapitalske ustreznosti bank lahko po Košakovem mnenju vodi v nižjo kreditno aktivnost in s tem v nižjo gospodarsko rast; vodi pa lahko tudi v zahteve po večji donosnosti, kar bi se odrazilo v višjih obrestnih merah za kredite. Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora banke SKB, je ugotavljala, da bodo pri reševanju problema prezadolženih podjetij in zaseženih delnic pomembno vlogo imele tudi banke, ki pa se bojijo, da bodo del posojil morale pretvoriti v kapital. Za hitrejše finančne prestrukturiranje podjetij bodo po njenem mnenju potrebni tudi popravki insolvenčne zakonodaje. Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost v Banki Slovenije, je med drugim opozoril, da banke poskušajo posledice preteklih slabih odločitev preliti v slabše kreditne pogoje, s tem pa odvračajo tudi dobre komitente, ki si zato denar raje izposojajo v tujini.