Udeležence sobotnih Brezjanskih pogovorov je nagovoril tudi radovljiški župan Ciril Globočnik.

Na Brezjah o Janezu Jalnu

Odlomki iz njegovih kmečkih in zgodovinskih povesti zaslužijo vključitev v sodobna šolska berila, so prepričani poznavalci tega samosvojega gorenjskega rojaka z Rodin.

Brezje - Organizatorji letošnjih Brezjanskih pogovorov, ki so bili v soboto v frančiškanskem samostanu na Brezjah in sta jih s svojo udeležbo počastila tudi radovljiški župan Ciril Globočnik ter papeški nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, so za letošnjo temo izbrali življenje in delo gorenjskega rojaka, duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, ki se je pred stodvajsetimi leti rodil kot deseti otrok v družini mežnarja na Rodinah in umrl 12. aprila 1966 v Ljubnem na Gorenjskem. Vmes je tudi zaradi svoje vihrave in jezikave narave preživljal razburljiva duhovniška leta, ko je bil med prvo svetovno vojno kurat v Avstriji, župnik na Barju in nekaj mesecev tudi v Besnici, takoj po drugi svetovni vojni pa v porušenem Grahovem in od leta 1958 naprej do smrti v Ljubnem.

Izvrstni poznavalci Janeza Jalna njegov pranečak Janez Mulej, ki na Rodinah skrbi za njegovo rojstno hišo, literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik in raziskovalci njegovega življenja in pisanja Marjeta Žebovec, France Pibernik in dr. Marija Stanonik so si bili edini, da je bil Jalen enkratna pojava v slovenski literarni zgodovini in mojster zgodovinskih in kmečkih povesti, ki mu je uspelo stopiti iz sence svojega sodobnika Frana Saleškega Finžgarja. Čeprav je bil krščansko usmerjen, njegova dela nikdar niso izginila s knjižnih polic, saj je znal trkati na dušo slovenskega človeka. Kot navdušen gornik je bil tudi scenarist celovečernega igranega slovenskega filma Triglavske strmine. Njegove najbolj znane povesti Ovčar Marko, ki je nastala po pripovedi njegovega zgodaj umrlega očeta, Cvetkova Cilka, Previsi, Trop brez zvoncev, Bobri, Ograd in trilogija Vozarji, ki jo poleg Ovčarja Marka sestavljata še povesti Tri zaobljube in Izpodkopana cesta, bi zaslužile še uglednejše mesto v slovenski literarni zgodovini, kakšen odlomek pa bi bil lahko vključen v sodobna šolska berila.

Ljubenski župnik Pavle Juhant, ki je prinesel na Brezje sliko svojega slavnega predhodnika, je povedal, da bodo v župniji trajno zaznamovali Jalnovo delovanje v Ljubnem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 17. avgust 2008 / 07:00

Večji del smo na planšariji

Mlada kmetica leta 2008 Marija Grilc prihaja s kmetije Viženčar na Ambrožu pod Krvavcem.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...