Iz gospodarskih ust v politična ušesa

Azerbajdžan ne zmaguje le na Evrosongu, ampak tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov. Evroviziji podobna tekma pa nas čaka decembra, ko bodo v Sloveniji državnozborske volitve.

Slovenija se je znova potegovala za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Tak položaj je v preteklosti že imela, med letom 1998 in 2000. Takrat je slovensko predstavništvo v OZN vodil sedanji predsednik države Danilo Türk, v njegovi ekipi pa sta bila tedaj tudi Samuel Žbogar, sedanji zunanji minister, in Sanja Štiglic, slovenska veleposlanica v OZN. Če je Sloveniji uspelo tedaj, pa ji je tokrat spodletelo. Potem ko je od treh kandidatk prva izpadla Madžarska, sta ostali Slovenija in Azerbajdžan. Po šestnajstem krogu glasovanja, ko je bilo videti, da tekmico podpira večje število držav (zlasti iz »tretjega« sveta), Sloveniji pa podpora zahoda in zlasti članic Evropske unije ne bo dovolj, je Samuel Žbogar napovedal časten umik kandidature. Zmagal je Azerbajdžan, ki ima z nafto kar nekaj prednosti pred Slovenijo. Tudi evrovizijsko zmago denimo.

Nasprotniki odhajajoče vlade pravijo, da gre še za en neuspeh slovenske diplomacije. Toda vlada se že poslavlja. V teh dneh njena ministrstva predstavljajo obračune svojega (nedokončanega) mandata. Borut Pahor je prepričan, da je vlada vodila Slovenijo v dobro te države, zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in zaradi neuspelih reform pa je končala, kakor pač je.

Gneča na volitvah

Toda kaj bi se sedaj ozirali nazaj! 21. oktobra je predsednik države Danilo Türk razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve, ki bodo 4. decembra, že prihodnji teden, 4. novembra, se začenja predvolilna kampanja. Toda mrzlična volilna tekma se je z napovedjo političnih novincev (ki pa so večinoma stari znanci) že začela. Konec tedna sta svoji stranki ustanovila dva: Gregor Virant (imenuje se Državljanska lista Gregorja Viranta), ki je sprva obljubljal, da bo za kandidaturo zbral podpise volivcev, potem pa je najbrž doumel, da bo težje dosegel svoj cilj; in Zoran Janković (Pozitivna Slovenija), ki kot svoji prednosti navaja izkušnji na čelu slovenskega veletrgovca in kot prvega moža prestolnice. Omenjena se na javnomnenjskih lestvicah priljubljenosti med potencialnimi volivci izmenjujeta s politično stalnico, Janezom Janšo in njegovo SDS. Doslej vladajoča stranka SD je šele na četrtem mestu, medtem ko so se manjše povsem izgubile v senci velikih. Toda zadnjo besedo bodo rekli volivci. Na volitvah bo velika gneča: kar dvajset akterjev je napovedalo svojo udeležbo v volilni kampanji in v ta namen odprlo posebne račune.

Politični »prebežniki«

Z žarometi najbolj obsijani zvezdi privabljata nove satelite. Virantovi so morda medijsko manj zveneči, denimo Jani Soršak, znan kot varuh konkurence, ali Saša Markovič, nekdanja strokovna direktorica Kliničnega centra. Med »resetiranci«, ki so pravzaprav pobudniki liste Virant, pa je morda najbolj zanimiv Marko Pavliha. Bil je v LDS, od koder je prestopil v SD, sedaj pa z leve prihaja k Virantu, ki je bil minister v desneje zasukani vladi Janeza Janše. K Jankoviću pa se selijo celo poslanci: iz potapljajoče se SD se je k njemu rešila Renata Brunskole, iz nekdanjih koalicijskih partneric pa sta se z Jankovićem pogovarjala Alojz Posedel (Zares) in Matjaž Zanoškar (Desus). Pahorja je zapustila tudi Janja Klasinc. Že pred časom je odšla tudi Kamničanka Julijana Bizjak Mlakar. Na nedavnem kongresu Desusa na Bledu pa je partnerstvo s prvakom stranke upokojencev Karlom Erjavcem sklenil Vlado Dimovski iz Slovenske unije, prav tako prebežnik iz Pahorjeve SD. Toda kaj hočemo, ljudje so pragmatični in na vse načine iščejo možnosti (političnega) preživetja.

Iz gospodarstva v ušesa politikov

Decembra bodo volitve, v prvih mesecih prihodnjega leta bosta ustoličena nova vlada in parlament. Od tega še ne moremo pričakovati odrešitve za Slovenijo. Rešijo jo lahko le gospodarski uspehi, so prepričani slovenski gospodarstveniki, ki so se ta teden zbrali na gospodarskem vrhu na Brdu. V prvi vrsti so sedeli politiki. Še dobro, tako jim namreč niso mogli uiti pozivi iz gospodarskih vrst, da država potrebuje ukrepe za rast gospodarstva. Ali bodo na Brdu slišana priporočila tudi spravili v življenje, potem ko prevzamejo oblast, pa je najbrž drugo vprašanje.

Petkratni ne državnih svetnikov

Medtem ko je državni zbor od prejšnjega petka razpuščen, pa državni svet deluje naprej, saj ima pred seboj še skoraj leto dni mandata. Ta teden je bil še posebej učinkovit, saj je sprejel kar pet vetov na zakone, ki jih je nedavno sprejel državni zbor: na novelo kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, na zakon o gospodarskih družbah in zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter na zakon o preoblikovanju slovenske loterije. Svetnike je v kazenski zakonodaji zmotila zaostritev kaznivosti uporabe na spletu prosto dostopnih avtorskih datotek, v tako imenovani protitajkunski zakonodaji pa se jim zdi strokovno sporen odvzem premoženja. Sedaj mora vseh pet zakonov spet v državni zbor. Ker naj ta v času volilne kampanje ne bi zasedal, je Ljubo Grmič parlament sklical že za danes. Pet zakonov pa bo sedaj potrebovalo po 46 poslanskih glasov.

Prihajajoči konec tedna bo nekoliko daljši: v ponedeljek bomo prosti zaradi dneva reformacije, v torek zaradi dneva spomina na mrtve. Ministrstvo za okolje in slovenski škofje nas ob slednjem pozivajo, naj prižgemo kako svečo manj za pokojne. Predniki da nam ne bodo zamerili, prihodnji rodovi pa nam bodo hvaležni. Škofje pravijo, naj se pokojnikov spomnimo v molitvi, okoljevarstveniki, naj na spletu prižgemo virtualno svečko v spomin umrlim. Prižgimo eno tudi umrlemu slovenskemu pesniku Tonetu Pavčku. Mnogim nam je otroštvo polepšal njegov Juri Muri v Afriki.