Razlike pri ceni posojila

Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da so glede končne cene posojila med bankami kar precejšnje razlike.

Če stranka v banki oz. hranilnici poizveduje za kredit, ji mora ta izročiti obrazec Standardne predhodne informacije za potrošniški kredit, ki vključujejo informacije o stroških in lastnostih posojila pa tudi o njenih obveznostih in pravicah.

Kranj – Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so na spletnih straneh petnajstih bank in hranilnic preverili ponudbo potrošniških posojil, pri tem pa so ugotovili, da so pri končni ceni posojila kar precejšnje razlike. Če bi, denimo, stranka za eno leto najela tri tisoč evrov potrošniškega posojila po nespremenljivi obrestni meri, bi se efektivna obrestna mera (EOM), ki poleg obrestne mere vključuje tudi druge bistvene stroške najema posojila, gibala v razponu od 11 do 15 odstotkov, razlika v ceni kredita pa bi lahko presegla tudi 50 evrov. Še občutnejša bi bila razlika, če bi stranka najela sedem tisoč evrov potrošniškega posojila za štiri leta po nespremenljivi obrestni meri. V tem primeru bi se efektivna obrestna mera gibala v razponu od 8,8 do nekaj manj kot 11 odstotkov, razlika med najcenejšim in najdražjim posojilom pa bi presegala 270 evrov. Pri najemu enakega zneska posojila za štiri leta, a po spremenljivi obrestni meri, bi razlika v končni ceni posojila celo presegla 350 evrov.

V zvezi potrošnikov svetujejo potrošnikom, da se pred podpisom pogodbe o najemu kredita pozanimajo o stroških kredita in obveznostih in da med seboj primerjajo ponudbe banke. Kot ob tem poudarja Boštjan Krisper, strokovnjak za področje financ v zvezi potrošnikov, naj nizka obrestna mera ne bi bila odločilna pri odločitvi, saj na končno ceno posojila vplivajo tudi drugi stroški. Banka mora posojilojemalca seznaniti s skupnim zneskom posojila, ceno posojil pa je možno primerjati na podlagi efektivne obrestne mere. Stranke praviloma lahko izbirajo v bankah med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero. Pri posojilu s spremenljivo obrestno mero ob porastu referenčne obrestne mere Euribor, ki je trenutno zelo nizka, naraste tudi mesečni obrok. »Tistim, ki se nameravajo zadolžiti za več let, priporočamo, da naj razmislijo o najemu kredita s fiksno obrestno mero,« pravi Krisper in opozarja, da naj potrošniki pred najemom kredita tudi ocenijo, kolikšen obrok posojila bi lahko mesečno odplačevali v primeru nepredvidenih stroškov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 4. oktober 2013 / 15:00

Nova knjiga in prostori za kulturo

Besnica - Jutri, v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri bodo v Zgornji Besnici predstavili novo knjigo Marije Šolar, odprli pa bodo tudi prenovljene prostore stare mežnarije. Najprej bo ob spomi...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala